Velika nagrada Brazilije 2007

Velika nagrada Brazilije 2007 je bila sedemnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2007. Odvijala se je 21. oktobra 2007 na dirkališču Autódromo José Carlos Pace. Dirka je odločala o dirkaškem naslovu prvaka, za katerega so bili pred dirko v igri še Lewis Hamilton, Fernando Alonso in Kimi Räikkönen. Räikkönen je na dirki s tretjega štartnega mesta zmagal pred moštvenim kolegom pri Ferrariju, Felipejem Masso, ki je štartal z najboljšega štartnega položaja, in Alonsom, ki je štartal s štartnega četrtega mesta in je za obema Ferrarijema zaostal skoraj minuto. Hamilton, ki je štartal z drugega štartnega mesta je že v prvem ovinku v boju z Alonsom naredil napako, zapeljal s proge in padel na osmo mesto, v devetem krogu pa je zaradi težav z menjalnikom, ki naj bi jih povzročil sam z nenamernim pritiskom na gumb za začetek štartne procedure, izgubil še štirideset sekund proti vodilnim, zaradi česar mu tudi s spremenjeno taktiko treh postankov v boksih ni uspelo priti višje od sedmega mesta. To pa je pomenilo, da je dirkač z najmanj možnostmi pred dirko, Kimi Räikkönen, osvojil svoj prvi naslov prvaka s točko prednosti pred dirkačema McLarna, Alonsom in Hamiltonom. Nico Rosberg z Williams-Toyoto je s četrtim mestom osvojil svoj najboljši rezultat v karieri.

  Velika nagrada Brazilije 2007

Podrobnosti o dirki
17. dirka Formule 1 od 17-ih v sezoni 2007.
Datum	21. oktober 2007
Urad. ime	XXXVI Grande Prêmio do Brasil
Lokacija	Autódromo José Carlos Pace, São Paulo, Brazilija
Dirkališče	Stalno dirkališče, 4,309 km
Razdalja	71 krogov, 305,909 km
Vreme	jasno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Felipe Massa	Ferrari
Čas	1:11,931
Najhitrejši krog
Dirkač	Kimi Räikkönen	Ferrari
Čas	1:12,445	(v 66. krogu)
Stopničke
Prvi	Kimi Räikkönen	Ferrari
Drugi	Felipe Massa	Ferrari
Tretji	Fernando Alonso	McLaren-Mercedes
Vodilni dirkači

Sebastian Vettel na petkovem prostem treningu

Kazuki Nakadžima na petkovem treningu pred svojo prvo dirko

Prvi ovinek po štartu

Nico Rosberg prehiteva rojaka Nicka Heidfelda

Räikkönen slavi zmago in svoj prvi naslov prvaka

Poročilo

Pred dirko

Zaradi odstopa vodilnega v dirkaškem prvenstvu, Lewisa Hamiltona, na predzadnji dirki sezone za Veliko nagrado Kitajske, sta imela pred dirko poleg Hamiltona za naslov prvaka možnosti še njegov moštveni kolega pri McLarnu Fernando Alonso, ki je zaostajal štiri točke za Hamiltonom, in dirkač Ferrarija Kimi Räikkönen, ki je zaostajal še tri točke za Alonsom. To je bil prvi boj treh dirkačev na naslov prvaka na zadnji dirki sezone po sezoni 1986, ko je naslov osvojil Alain Prost pred Nelsonom Piquetom in Nigelom Mansellom, in osmi v oseminpetdesetletni zgodovini Formule 1.

Kvalifikacije

Najboljši štartni položaj je osvojil Felipe Massa, za njim pa so se zvrstiti vsi trije dirkači, ki so se borili za naslov prvaka, Hamilton, Räikkönen in Alonso, do desetega mesta pa še Mark Webber, Nick Heidfeld, Robert Kubica, Jarno Trulli, David Coulthard in Nico Rosberg. V finalnem delu kvalifikacij je moral ob obeh svojih hitrih krogih Räikkönen prehiteti Hamiltona. V Räikkönenovem zadnjem poskusu se je Hamilton umaknil prepozno, zato je Finca v naslednjem ovinku odneslo malce prek robnika. Hamilton se je Räikkönenu po kvalifikacijah opravičil, kot razlog za incident pa je navedel tresoča se ogledala.

Dirka

Na štartu je Massa zaprl Hamiltona, tako da je Britanca najprej uspel prehiteti Räikkönen, nato pa še Alonso. Hamilton je v prvem ovinku napadel Alonsa, toda prepozno zaviral, zapeljal s proge in padel na osmo mesto. Alonso ni mogel slediti vodilnima dirkačema Ferrarija, v devetem krogu pa je Hamilton nenadoma upočasnil in po štiridesetih sekundah počasne vožnje nadaljeval z dirkanjem. Kasneje je v intervjuju povedal, da je bil sam kriv za težavo, ko je po nesreči pritisnil gumb za začetek štartne procedure, toda McLaren je kasneje zanikal njegovo krivdo. Po drugih postankih v boksih je Räikkönen ostal nekaj krogov dlje na stezi kot Massa in se po svojem postanku vrnil na stezo v vodstvo, ki ga je držal vse do konca. Medtem je Hamilton spremenil taktiko z dveh na tri postanke v boksih, toda vseeno se mu višje od sedmega mesta ni uspelo prebiti, v zadnjih krogih pa sta se za četrto mesto borila Nemca Rosberg in Heidfeld, na koncu je četrto mesto in svoj najboljši rezultat kariere osvojil Rosberg, točke pa so osvojili še peti Robert Kubica, šesti Heidfeld in osmi Jarno Trulli. Novinec Kazuki Nakadžima je dosegel solidno deseto mesto, njegov debi pa je v precejšnji meri zasenčila nezgoda pri postanku v boksih, ko je pripeljal prehitro na mesto za dolivanje goriva in lažje poškodoval dva mehanika.

Po dirki

Zmaga Räikkönena, tretje mesto Alonsa in sedmo Hamiltona je v prvenstvu pomenilo prvi naslov prvaka Räikkönena, ki je Alonsa in Hamiltona prehitel le za točko, kar je najtesnejša odločitev o naslovu prvaka med tremi dirkači v zgodovini. Prvič po sezoni 1950 se je zgodilo, da je tretjeuvrščeni dirkač v prventvu na zadnji dirki osvojil naslov prvaka, takrat je to uspelo prvemu prvaku v zgodovini Formule 1, Ninu Farini, ki je premagal Juana Manuela Fangia za tri in Luigija Fagiolija za šest točk. Räikkönen je po Juanu Manuelu Fangiu v sezoni 1956 in Jodyju Scheckterju v sezoni 1979 tretji Ferrarijev dirkač, ki je v svoji prvi sezoni v moštvu osvojil naslov prvaka. Finec je osvojil tudi pokal podjetja DHL za največ najhitrejših krogov v sezoni, tudi tukaj je bila odločitev tesna in je padla na zadnji dirki, ko je Räikkönen moštvenega kolego Masso ob izenačenosti glede najhitrejših in drugih najhitrejših krogov premagal šele zaradi večjega števila tretjih najhitrejših krogov. Heikkiju Kovalainenu je odstop na zadnji dirki sezone preprečil, da bi kot prvi novinec v zgodovini Formule 1 končal vse dirke sezone.

Rezultati

Kvalifikacije

Poz	Dirkač	Konstruktor	1. del	2. del	3. del
1	Felipe Massa	Ferrari	1:12,303	1:12,374	1:11,931
2	Lewis Hamilton	McLaren-Mercedes	1:13,033	1:12,296	1:12,082
3	Kimi Räikkönen	Ferrari	1:13,016	1:12,161	1:12,322
4	Fernando Alonso	McLaren-Mercedes	1:12,895	1:12,637	1:12,356
5	Mark Webber	Red Bull-Renault	1:13,081	1:12,683	1:12,928
6	Nick Heidfeld	BMW Sauber	1:13,472	1:12,888	1:13,081
7	Robert Kubica	BMW Sauber	1:13,085	1:12,641	1:13,129
8	Jarno Trulli	Toyota	1:13,470	1:12,832	1:13,195
9	David Coulthard	Red Bull-Renault	1:13,264	1:12,846	1:13,272
10	Nico Rosberg	Williams-Toyota	1:13,707	1:12,752	1:13,477
11	Rubens Barrichello	Honda	1:13,661	1:12,932
12	Giancarlo Fisichella	Renault	1:13,482	1:12,968
13	Sebastian Vettel	Toro Rosso-Ferrari	1:13,853	1:13,058
14	Vitantonio Liuzzi	Toro Rosso-Ferrari	1:13,607	1:13,251
15	Ralf Schumacher	Toyota	1:13,767	1:13,315
16	Jenson Button	Honda	1:14,054	1:13,469
17	Heikki Kovalainen	Renault	1:14,078
18	Takuma Sato	Super Aguri-Honda	1:14,098
19	Kazuki Nakadžima	Williams-Toyota	1:14,417
20	Anthony Davidson	Super Aguri-Honda	1:14,596
21	Adrian Sutil	Spyker-Ferrari	1:15,217
22	Sakon Jamamoto	Spyker-Ferrari	1:15,487

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Konstruktor	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.	Toč
1	6	Kimi Räikkönen	Ferrari	71	1:28:15,270	3	10
2	5	Felipe Massa	Ferrari	71	+ 1,493 s	1	8
3	1	Fernando Alonso	McLaren-Mercedes	71	+ 57,019 s	4	6
4	16	Nico Rosberg	Williams-Toyota	71	+ 1:02,848	10	5
5	10	Robert Kubica	BMW Sauber	71	+ 1:10,957	7	4
6	9	Nick Heidfeld	BMW Sauber	71	+ 1:11,317	6	3
7	2	Lewis Hamilton	McLaren-Mercedes	70	+1 krog	2	2
8	12	Jarno Trulli	Toyota	70	+1 krog	8	1
9	14	David Coulthard	Red Bull-Renault	70	+1 krog	9
10	17	Kazuki Nakadžima	Williams-Toyota	70	+1 krog	19
11	11	Ralf Schumacher	Toyota	70	+1 krog	15
12	22	Takuma Sato	Super Aguri-Honda	69	+2 kroga	18
13	18	Vitantonio Liuzzi	Toro Rosso-Ferrari	69	+2 kroga	14
14	23	Anthony Davidson	Super Aguri-Honda	68	+3 krogi	20
Ods	20	Adrian Sutil	Spyker-Ferrari	43	Zavore	21
Ods	8	Rubens Barrichello	Honda	40	Motor	11
Ods	4	Heikki Kovalainen	Renault	35	Trčenje	17
Ods	19	Sebastian Vettel	Toro Rosso-Ferrari	34	Hidravlika	13
Ods	7	Jenson Button	Honda	20	Motor	16
Ods	15	Mark Webber	Red Bull-Renault	14	Menjalnik	5
Ods	21	Sakon Jamamoto	Spyker-Ferrari	2	Trčenje	22
Ods	3	Giancarlo Fisichella	Renault	2	Trčenje	12

Opombe

• Vodilni: Felipe Massa 46 krogov (1–19 in 23–49), Kimi Räikkönen 29 krogov (20–21 in 50–71) in Fernando Alonso 1 krog (22).