Drozgi

Drozgi
	; Puščavski drozg (Catharus guttatus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Družina:	Turdidae; Rafinesque, 1815
Poddružine
	Myadestinae; Turdinae;

Za priimek glej Drozg (priimek).

Drózgi (znanstveno ime Turdidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes), v katero uvrščamo 175 danes živečih vrst v 17 rodovih.^[1] Razširjeni so po vsem svetu.^[2]

Opis

Drozg vrste Turdus eunomus brska za hrano

Večinoma so drozgi srednje veliki ptiči z dokaj vitkim trupom in raznovrstno operjenostjo, prevladujejo pa rjave in rdečkastorjave barve, pri čemer so samci včasih bolj pisano obarvani. Mladiči imajo pogosto na prsih temne lise, ki pri nekaterih vrstah ostanejo tudi pri odraslih. Vse okončine so proporcionalno srednje velikosti, kljun je ozek.^[2]

Samice ležejo po eno do sedem jajc v gnezdo, ki ga zgradi sama iz rastlinskih bilk v obliki skodelice, pri nekaterih vrstah je dodano blato ali mah, če gnezdijo v bližini človekovih bivališč pa lahko tudi umetni predmeti, kot so razni trakovi. Namestitev gnezda je odvisna od vrste. Tudi vali samo samica, za prehrano mladičev pa skrbita oba starša. Mladiči zapustijo gnezdo po približno dveh tednih, starša jih hranita še nekaj tednov po tem. Nekatere vrste gnezdijo družno, v tem primeru pri hranjenju mladičev sodelujejo pomočniki, ki tudi branijo teritorij. Mnoge vrste pojejo z glasnimi, melodičnimi žvižgi.^[3]

Ekologija

Živijo v raznolikih habitatih po vsem svetu z izjemo najbolj sušnih predelov. V gnezditveni sezoni se prehranjujejo pretežno z žuželkami, raznimi črvi in drugimi nevretenčarji, čez zimo v območjih z zmernim podnebjem pa v prehrani prevladajo rastlinski sadeži. Običajno se zadržujejo pri tleh, kjer pobirajo plen s površja ali brskajo po vrhnji plasti prsti. Večina ostanejo vse leto na gnezditvenem območju, le s severnega dela območja razširjenosti se pozimi odselijo južneje.^[2]

Sistematika

Myadestes ralloides

Zoothera monticola

Kos (Turdus merula)

Sistematika drozgov in sorodnikov je tradicionalno problematična. Njihovi najbližji sorodniki so muharji in timalije, s katerimi jih druži dobro razvito 10. primarno letalno pero na perutih in prilagojenost na lov za žuželke.^[4] Zaradi nejasnih razlik v telesni zgradbi so nekoč vse združevali v družino muharjev, ki je bila s tem ena največjih družin ptic, kasnejše molekularne analize pa so jasno pokazale, da gre za ločene družine.^[5]

175 zdaj znanih živečih vrst združujemo v 17 rodov:^[1]

Grandala (ena vrsta – Grandala coelicolor)
Sialia (tri vrste)
Stizorhina (dve vrsti)
Neocossyphus(dve vrsti)
Pinarornis (ena vrsta – Pinarornis plumosus)
Myadestes (12 vrst)
Chlamydochaera (ena vrsta – Chlamydochaera jefferyi)
Cochoa (štiri vrste)
Ixoreus (ena vrsta – Ixoreus naevius)
Ridgwayia (ena vrsta – Ridgwayia pinicola)
Cichlopsis (ena vrsta – Cichlopsis leucogenys)
Entomodestes (dve vrsti)
Hylocichla (ena vrsta – Hylocichla mustelina)
Catharus (13 vrst)
Zoothera (21 vrst)
Geokichla (21 vrst)
Turdus (88 vrst)

V Sloveniji gnezi sedem vrst: povodni kos, škorec, carar, cikovt, kos, brinovka in komatar, razen povodnega kosa in škorca vsi iz rodu Turdus.^[6] Poleg tega se priložnostno pojavljajo še rožnati škorec, grahasti droznik in vinski drozg.^[7]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (24. december 2023). »Thrushes«. IOC World Bird List 14.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 11. avgusta 2024.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 478–480.
↑ Winkler et al., str. 478–480.
↑ Montgomery, Sy. »Muscicapidae«. Britannica Online. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
↑ Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 482.
↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 392–405. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
↑ Hanžel, Jurij; Šere, Dare (2012). »Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst«. Acrocephalus. Zv. 32, št. 150/151. str. 143–203. Dokument v dLib.

Viri

Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. ISBN 978-84-941892-0-3.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi drozgi v Wikimedijini zbirki

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[IOU-1] 1,0 ^1,1 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (24. december 2023). »Thrushes«. IOC World Bird List 14.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 11. avgusta 2024.

[FOOTNOTEWinklerBillermanLovette2015478–480-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 478–480.

[FOOTNOTEWinklerBillerman2015Lovette478–480-3] Winkler et al., str. 478–480.

[4] Montgomery, Sy. »Muscicapidae«. Britannica Online. Pridobljeno 1. avgusta 2021.

[FOOTNOTEWinklerBillermanLovette2015482-5] Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 482.

[6] Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 392–405. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[7] Hanžel, Jurij; Šere, Dare (2012). »Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst«. Acrocephalus. Zv. 32, št. 150/151. str. 143–203. Dokument v dLib.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]