Stanko Arko, slovenski veterinar, * 14. november 1892, Postojna, † 13. april 1977, Ljubljana.

Stanko Arko
Rojstvo14. november 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Postojna
Smrt13. april 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (84 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicveterinar, urednik, publicist

Življenje in delo

uredi

Arko je leta 1914 diplomiral na dunajski visoki veterinarski šoli. Po koncu vojne je bil Maistrov borec za severno mejo, nato pa je kot veterinar služboval v Ljubljani, na Rakeku, Prevaljah, Čabru (Hrvaška) in Novem Sadu. Po drugi svetovni vojni je bil pomočnik direktorja za proizvodnjo cepiv in zdravil v Beogradu, okrajni veterinar v Postojni, nato je delal na veterinarskem oddelku ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani in nazadnje na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi z kinologijo. Napisal je več člankov in strokovnih knjig, predvsem o kuncih. Bil pa je tudi urednik časopisa Živinorejec.[1]

Glej tudi

uredi
  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

uredi
  • Böhm Oskar. »Arko Stanko«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.