Slovanski koledar

Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov. V te sisteme spadajo dnevi, meseci in leta.

Viri za rekonstrukcijo staroslovanskega koledarja

Zgodovinarji uporabljajo za sestavo slovanskega koledarja vire iz srednjeveških pismenih virov. Najprej so to bolgarski in staroruski letopisi, v katerih so ohranjena imena mesecev in je opaziti računanje let in časovnih terminov. Sledijo viri iz življenja svetnikov in drugi viri, kjer so koledarski izračuni. Pomemben vir je ljudski koledar, ki se skriva v folklornih besedilih novejšega časa. Ohranil je pomembne elemente koledarskega cikla starih Slovanov in notranje povezave med njimi. Pomembno mesto ima raziskovanje ljudskih imen mesecev.

Tretja skupina virov so arheološki artefakti. Obstaja metoda statistične analize koledarne simbolike na keramiki in okrasih pred pismenih arheoloških kultur. Pogosto so na ornamentih in drugih okrasih koledarska številka (npr. 19, 13, 12, 9, 7, 4 in 3)...

Splošni principi računanja časa starih Slovanov

Koledar je sprva bil lunin oziroma so se prežitki luninega koledarja dolgo ohranili. To je razvidno iz samega imena »mesec« in iz mnogih zapisov o luninem štetju časa v ljudskem izročilu. Zaradi zemljedeljskega življenja Slovanov je imelo velik pomen sonce. Osnovna praznika letnega cikla, Kupalo in Božič, se skladata skoraj točno s poletnim in zimskim sončnim obratom.

Dnevi tedna

Imea dnevov tedna pri raznih slovanskih narodih

Rusko	Staro- cerkveno- slovansko	Poljsko	Dolnje- lužiško- srbsko	Zgornje- lužiško- srbsko	Češko	Slovaško	Slovensko	Srbo-- hrvatsko	Hrvaško	Srbsko	Makedonsko	Bolgarsko	Ukrajinsko	Belorusko
понедельник	понєдѣ́л҄ьникъ	poniedziałek	pòniedzôłk	pónjeźele	pondělí	pondelok	ponedeljek	ponedeljak	ponedjeljak	понедељак	понеделник	понеделник	понеділок	панядзелак
вторник	въто́рьникъ	wtorek	wałtora	wutora	úterý	utorok	torek	utorak	utorak	уторак	вторник	вторник	вівторок	аўторак
среда	срѣ́да	środa	srjoda	srjeda	středa	streda	sreda	sreda	srijeda	среда	среда	сряда	середа	серада
четверг	чєтврь́тъкъ	czwartek	stwórtk	štwórtk	čtvrtek	Štvrtok	četrtek	četvrtak	Četvrtak	четвртак	четврток	четвъртък	четвер	чацвер
пятница	пѧ́тъкъ	piątek	pětk	pjatk	pátek	piatok	petek	petak	Petak	петак	петок	петък	п’ятниця	пятніца
суббота	сѫбо́та; собо́та	sobota	sobota	sobota	sobota	sobota	sobota	subota	subota	субота	сабота	събота	субота	субота
воскресенье	нєдѣ́лѧ	niedziela	njeźela	njedźela	neděle	nedeľa	nedelja	nedelja	nedjelja	недеља	недела	неделя	неділя	нядзеля

Imena dnevov tedna (»sedmica«) vrstni pomen, torek – drugi dan, četrtek – četrti dan, petek – peti. Ime »nedelja« kaže na prepoved dela na ta dan, na dan odiha. Take prepovedi so znane tudi za druge dni v folklori Slovanov in imajo jasen staroverski izvor. Ime ponedeljka kaže na povezavo sedmega dneva in prvega dneva (po-nedelji). Beseda »sobota« je izposojena iz hebrejščine in je verjetno prišla skupaj s pokristjanjevanjem. Pri ruskih necerkvenih je bila subota imenovana šestok ^[1]. Beseda sreda kaže na sredino petih dni (ali sedmih, če razumemo teden začenši z nedeljo). Petek in nedelja sta bila za Slovane praznična dneva ^[2].

Svetlana Mihajlovna Tolsta meni, da so vzhodni Slovani imeli petdnevni teden, soboto in nedeljo pa so priključili v času krščanstva. Srbski etnolog Petar Petrović predlaga, da je s prihodom krščanstva pri Srbih prišla tudi sobota, prej pa je teden obstajal iz šestih dni.

Dnevi tedna so bili tako kot pri drugih staroverskih narodih povezani z različnimi bogami. Očitno je, da je bil četrtek povezan s Pernom in petek z Mokošjo (glej pozno mitsko osebo – Pjatnico (dobesedno petek« v Rusiji). Te predstave obstajajo pri celotni evropejski tradiciji.

Imena mesecev

Samo ime »mesec« kaže na povezavo z luninim ciklom in ima splošne evropejske korenine. Slovanska imena mesecev so se ohranila v vrsti slovanskih narodov in jih uradno uporabljajo mnogi Slovani (Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Čehi in Hrvati). Nekatera imena so unikatna in niso splošno slovanska. Bolgarski in makedonski jezik uporabljata mednarodne (latinske) imena mesecev. V slovenskem jeziku obe imenovanji obstajata paralelno, vendar je uradna zgolj latinska verzija. Slovanskih imen mesecev ne uporabljajo Srbi, Rusi in Slovaki.

V litovščini so se ohranila baltska poimenovanja mesecev, deloma sovpadajo s slovanskimi imeni, kar velja poudariti, da del teh imen izhaja iz baltoslovanskega obdobja. Litovska imena so prav tako prisotna v razpredelnici.

совре- менный Ruščina	Staroruščina^[3] †	Rusko ljudsko ^[4]^[5]	Rodnoversko^[6]	Ukrajinščina	Beloruščina	Poljščina	Kašubščina	Polabščina †	Dolnjelužiška srbščina	Gornjelužiška srbščina	Češčina	Bolgarščina	Slovenščina	Prekmursko-slovenski jezik	Hrvaščina	Srbščina	Makedonščina	Litovščina^[7]
Januar	Просинец	Просинец^[5], Перезимье, Лютовей, Трескун	Просинец	Січень	Студзень	Styczeń	Stëcznik	lede môn	Wezymski	Wulki rožk	Leden	Просинец, Колог, Коложег, Голям сечко	Prosinec	sečén	Siječanj	Коложег	Коложег	sausis
Februar	Сечень	Вьюговей, Бокогрей, Снежень, Лютень^[5]	Лютень	Лютий	Люты	Luty	Gromicznik	Swěckowny	rüzac, rüsatz	Maly rožk	Únor	Съчен, Сечко, Малък сечко	svečan	süšec, sűca	Veljača	Сечко	Сечко	vasaris
Marec	Сухий	Зимобор, Протальник, Грачевник	Березень	Березень	Сакавік	Marzec	Strëmiannik	zürmôn, sürmôn	Pózymski	Naletnik	Březen	Сух	sušec	mali tráven	Ožujak	Дерикожа	Цутар	kovas
April	Бере- зозол	Снегогон, Ручейник, Первоцвет	Цветень	Квітень	Красавік	Kwiecień	Łżëkwiôt	choidë môn, chéudemon	Nalětny, Jatšownik	Jutrownik	Duben	Брязок	mali traven	velki tráven	Travanj	Лажитрава	Тревен	balandis
Maj	Травный	Ярець, Травник, Цветень^[8]	Травень	Травень	Май, Травень	Maj	Môj	laistë môn, leisten mon	Rozhelony	Rožownik	Květen	Тръвен	veliki traven	risálšček, risáolšček	Svibanj	Цветань	Косар	gegužė
Junij	Изок	Разноцвет, Скопидом, Хлеборост	Кресень	Червень	Чэрвень	Czerwiec	Czerwińc	pątjustë môn, pancjusté mon	Smažki	Smažnik	Červen	Изок, Червеник	rožnik	ivánšček	Lipanj	Трешњар	Жетвар	birželis
Julij	Червен	Страдник, Сенозарник, Грозник	Липень	Липень	Ліпень	Lipiec	Lëpinc	zeminik, semínic	Žnjojski	Pražnik	Červenec	Чръвенъ, жетар, жътвар, сърпен	mali srpan	jakopšček	Srpanj	Жетвар	Златец	liepa
Avgust	Зарев	Густоед, Разносол, Жнивень	Зарев	Серпень	Жнівень	Sierpień	Zélnik	haimôn, haymon	Jacmjeński	Žnjenc	Srpen	Орач, Зарев	veliki srpan	méšnjek	Kolovoz	Гумник	Житар	rugpjūtis
September	Ревун	Ревун^[5], Хмурень, Вересень, Зоревник	Руен	Вересень	Верасень	Wrzesień	Séwnik	prenjă zaimă môn, pregnia- seine mon, jisinmôn	Požnjenc	Požnjenc	Září	Руен, Руй	kimavec	mihálšček, miháošček	Rujan	Гроздобер	Гроздобер	rugsėjis
Оktober	Листопад	Грязник, Свадебник, Листобой	Листопад	Жовтень	Кастрычнік	Paździ- ernik	Rujan	wainjă môn, weiniamon	Winowc, Winski	Winowc	Říjen	Листопад	vinotok	vsesvéšček	Listopad	Шумопад	Листопад	spalis
November	Груден	Грудень^[5], Полузимник, Бездорожник, Листогной	Грудень	Листопад	Лістапад	Listopad	Smùtan	zaimă môn, seynemon	Młośny	Nazymnik	Listopad	Груден	listopad	andrejšček	Studeni	Студени	Студен	lapkritis
December	Студеный	Ветрозим, Студень, Стужайло	Студень	Грудень	Снежань	Grudzień	Gòdnik	trubnë môn, trübnemon	Zymski	Hodownik	Prosinec	Студен	gruden	prosinec	Prosinac	Коледар	Снежник	gruodis

V Ostromirovom evangeliju (XI. stoletje) in drugih starih pismenih spomenikih januarju pripada ime prosinec (ker je v tem času postalo svetlo), februarju – sečan (ker je bila v tem času sezona sekanja drv), marcu – sušec, suhij (brezvodni), aprilu – berezen, imena povezana z brezo, maju – traven – od besede trava, juliju – srpenj (od besede srp, kar kaže na čas žetve), oktobru ali novembru – listopad, decembru – gruden (od besede gruda, mrzla zemlja na cesti). Obstajalo je seveda več imen, ohranila so se samo najpogostejša. Izvor praslovanskih imen meseca ni vedno znan, kar pomeni da lahko le domnevamo pomen imen.

Letni časi

Poimenovanje zime in poletja je v vseh slovanskih jezikih enako, medtem ko so imena za jesen in pomlad zelo različna. To je morda zato, ker se je nekoč leto delilo zgolj na dva letna časa. Po drugih pogledih so bili nekoč trije letni časi, pomlad, jesen in zima. Kar je bilo vmes so imenovali leto. Različno od klimatskega pasa, kamor so se razdelili Slovani, so pomlad začeli od 1. marca do 23. aprila in je trajala do Kupala (23./24. junij). Jesen ni bila jasno izražena, obstajalo je še »babje poletje«. Jesen je trajala do konca oktobra, novembra. Velik del leta je trajala zima.

Rusko	Ukrajinsko	Belorusko	Poljsko	Polabsko	Gornjelužiško	Češko	Slovaško	Slovensko	Hrvaško	Bosansko	Srbsko	Makedonsko	Bolgarsko
Весна	Весна	Вясна	Wiosna	Proleto	Nalěćo	Jaro	Jar	Pomlad	Proljeće	Proljeće	Пролеће	Пролет	Пролет
Лето	Літо	Лета	Lato	Lato, Let	Lěćo	Léto	Leto	Poletje	Ljeto	Ljeto	Лето	Лето	Лято
Осень	Осінь	Восень	Jesień	prenja zaima, jisin	Nazyma	Podzim	Jeseň	Jesen	Jesen	Jesen	Јесен	Есен	Есен
Зима	Зима	Зіма	Zima	Zaima	Zyma	Zima	Zima	Zima	Zima	Zima	Зима	Зима	Зима

Glej tudi

Opombe

↑ »ГРАМОТА.РУ — справочно-информационный интернет-портал «Русский язык»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2009. Pridobljeno 28. julija 2015.
↑ Успенский Б. А. Почитание Пятницы и Недели в связи с культом Мокоши // Успенский Б. А. Филологические разыскания в области славянских древностей
↑ Карамзин Н. М. История Государства Российского. Полное издание в одном томе. М.: Альфа-Книга, 2009. ISBN 978-5-9922-0089-8
↑ Некрылова 1991.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 Рыженков 1991.
↑ Добровольский А. А. (Доброслав) Славянский месяцеслов Arhivirano 2008-06-29 na Wayback Machine.
↑ »Балтийские и славянские названия месяцев«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2011. Pridobljeno 28. julija 2015.
↑ Май в народном календаре

Literatura

Вялкина Л. В. Славянские названия месяцев // Общеславянский лингвистический атлас. Материалы и исследования. 1970. — М.: Наука, 1972. — С. 265—279.
Гусев В. Е. О реконструкции праславянского календаря (к проблеме этногенеза славян) Arhivirano 2015-09-29 na Wayback Machine. // Советская этнография. — 1978. — № 6. — С. 132—143.
Кравців Б. Народний календар // Енциклопедія українознавства. — Париж, Нью-Йорк: 1966. — Т. 5. — 1697—1698.
Критенко А. П. Місяці року // Українська Радянська Енциклопедія. — К.: Академія наук УРСР, 1959. — Т. 9. — С. 246. (переиздание. — 1982. — Т. 7. — С. 39.)
Максимович М. А. Дни и месяцы украинского селянина // Собрание сочинений. — К.: Тип. М. П. Фрица, 1877. — Т. II. — С. 463—524.
Німчук В. В. Давньоруська спадщина в лексиці української мови. — К.: Наукова думка, 1992. — 412 с.
Толстая С. М. Месяцы // Славянские древности. — М.: Международные отношения, 2004. — Т. 3. — С. 236—241.
Hołyńska-Baranowa T. Ukraińskie nazwy miesięcy na tle ogólnosłowiańskim. — Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1969. — 129 s.

Zunanje povezave

[1] »ГРАМОТА.РУ — справочно-информационный интернет-портал «Русский язык»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2009. Pridobljeno 28. julija 2015.

[2] Успенский Б. А. Почитание Пятницы и Недели в связи с культом Мокоши // Успенский Б. А. Филологические разыскания в области славянских древностей

[3] Карамзин Н. М. История Государства Российского. Полное издание в одном томе. М.: Альфа-Книга, 2009. ISBN 978-5-9922-0089-8

[FOOTNOTEНекрылова1991-4] Некрылова 1991.

[FOOTNOTEРыженков1991-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 Рыженков 1991.

[6] Добровольский А. А. (Доброслав) Славянский месяцеслов Arhivirano 2008-06-29 na Wayback Machine.

[7] »Балтийские и славянские названия месяцев«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2011. Pridobljeno 28. julija 2015.

[8] Май в народном календаре

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]