Wikipedija

Sena

reka v severni Franciji; pritok Atlantskega oceana
(Preusmerjeno s strani Seine)

Sena (francosko Seine, izgovori [sɛn]) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji. Njeno porečje je v Pariški kotlini (geološko relativna nižina), ki pokriva večino severne Francije. Izvira pri Source-Seine, 30 kilometrov severozahodno od Dijona v severovzhodni Franciji na planoti Langres, teče skozi Pariz in proti SZ v Rokavski preliv pri Le Havru (in nad letoviščem Honfleur na levem bregu).[1] Po njej lahko plovejo manjša čezoceanska plovila do Rouena, 120 kilometrov od morja. Več kot 60 odstotkov njene dolžine, vse do Burgundije, je prevozna z velikimi rečnimi barkami in večino turističnih čolnov. Skoraj celotna dolžina je na voljo za rekreacijsko čolnarjenje; izletniške ladje različnih velikosti ponujajo oglede rečnih bregov v glavnem mestu Pariz.[2]

Seine
Sena v središču Pariza
Lokacija
DržaveFrancija
Fizične lastnosti
IzvirBurgundija
 ⁃ nadm. višina471 m
IzlivRokavski preliv
Dolžina776 km
Površina porečja78 650 km²
Pretok500 m³/s
Porečje reke Sene

V ožjem Parizu je 37 mostov čez Seno (najbolj znana med njimi sta Pont Alexandre III. in najstarejši Pont Neuf) in na desetine drugih zunaj mesta. Izjemen sodobni cestni most, ki je tudi zadnji ob toku reke, je Pont de Normandie, deveti najdaljši viseči most na svetu, ki povezuje Le Havre in Honfleur.

Leta 1991 je UNESCO vpisal bregova Sene v Parizu – Rive Gauche in Rive Droite – na svoj seznam svetovne dediščine.[3]

Izvor imena

uredi

Ime reke naj bi izhajalo iz keltske besede Sicauna (latinsko Sequana), ki pomeni »posvečen vir«. Druga razlaga prav tako izhaja iz keltske besede Is-Icauna, kar je pomanjševalnica od Icauna; le ta je keltsko ime za reko Yonne, levi pritok Sene. Kelti so namreč smatrali reko Yonne za glavno reko in ne Seno. Vsekakor bo potrebno nadaljnje raziskovanje obeh etimologij.

V Normandiji je bila Sena poznana tudi pod imenom Rodo oziroma Roto, kar je tradicionalno keltsko ime za reke; od tod izvira tudi ime Rona (Rodan). Ime mesta Rouen (latinsko Rotomagus) izhaja prav iz te osnove.

Geografija

uredi

Izvir

uredi
 
Izvir Sene

Izvir Sene je na planoti Langres, 25 km severozahodno od Dijona v departmaju Côte-d'Or v regiji Burgundija-Franche-Comté, 470 m nad morjem. Posebnost je, da so bili izviri Sene od leta 1864 v lasti mesta Pariz. Leto kasneje je bila zgrajena umetna jama za zaščito glavnega izvira in postavljen kip nimfe, ki simbolizira reko. Pariz je takrat vrnil lastnino regiji.[4] V bližini izvira so ostanki galo-rimskega templja, kjer so častili Dea Sequana (latinska boginja Sene). Njegove odkrite arheološke ostaline so shranjene v arheološkem oddelku muzeja Musée des Beaux-Arts v Dijonu.

Potek

uredi

Seno lahko umetno razdelimo na pet delov:

  • Petite Seine, Mala Sena od izvirov do Montereau-Fault-Yonne
  • Haute Seine, Zgornja Sena od Montereau-Fault-Yonne do Pariza
  • Traversée de Paris, pariška vodna pot
  • Basse Seine, spodnja Sena od Pariza do Rouena
  • Seine maritime, pomorska Sena od Rouena do Rokavskega preliva.

Pod Rouenom reka teče skozi Parc Naturel Régional des Boucles de la Seine Normande, francoski regionalni naravni park.

Porečje

uredi

Območje kotline, vključno z delom Belgije, obsega 78.910 kvadratnih kilometrov,[5] 2 odstotka gozda in 78 odstotkov obdelane zemlje. Poleg Pariza so tri druga mesta z več kot 100.000 prebivalci v ožjem porečju Sene: Le Havre na izlivu, Rouen v dolini Sene in Reims na severni meji – z letno stopnjo rasti mest 0,2 odstotka. Gostota prebivalstva je 201 na kvadratni kilometer.

Glavni pritoki in njihove dolžine so:

Departmaji in kraji

uredi

Reka Sena teče skozi naslednje departmaje in kraje:

Plovnost

uredi

Sena je regulirana in oceanska plovila lahko pristanejo v Rouenu, 120 kilometrov od morja. Komercialna plovila (barže in vlačilci) lahko plujejo po reki, ki se začne pri Marcilly-sur-Seine, 516 kilometrov do njenega izliva.

V Parizu je 37 mostov. Reka je v prestolnici le 24 metrov nad morsko gladino, 446 kilometrov od svojega ustja, zaradi česar teče počasi in je zato lahko plovna. Plovbo olajšajo visoke plime.

Seine Maritime, 123 kilometrov od Rokavskega preliva pri Le Havru do Rouena, je edini del Sene, ki ga uporabljajo oceanska plovila.[6] Plimnemu delu Seine Maritime sledi kanaliziran odsek (Basse Seine) s štirimi velikimi zapornicami do izliva Oise pri Conflans-Sainte-Honorine (170 km). Manjši zapornici v Bougivalu in Suresnesu dvigneta plovila na nivo reke v Parizu, kjer je stičišče s kanalom Saint-Martin. Oddaljenost od izliva Oise je 72 km.[7]

Haute Seine, od Pariza do Montereau-Fault-Yonne, je dolga 98 km in ima 8 zapornic.[8] Pri Charenton-le-Pontu je ustje Marne. Gorvodno od Pariza sedem zapornic zagotavlja plovbo do Saint Mammèsa, kjer je Loing mouth. Skozi osmo zapornico pridemo do reke Yonne pri Montereau-Fault-Yonne. Od izliva Yonne lahko večje ladje nadaljujejo gorvodno do Nogent-sur-Seine (48 km, 7 zapornic).[9] Od tam naprej je reka plovna samo z majhnimi plovili do Marcilly-sur-Seine (19 km, 4 zapornice).[10] Pri Marcilly-sur-Seine je Canal de la Haute-Seine iz 19. stoletja včasih plovilom omogočal nadaljevanje vse do Troyesa. Ta kanal je bil zapuščen od leta 1957.[11]

Povprečna globina Sene je danes v Parizu približno 9,5 metra. Dokler v 19. stoletju niso namestili zapornic za dvig gladine, je bila reka v mestu veliko plitvejša in je bila sestavljena iz majhnega kanala neprekinjenega toka, obrobljenega s peščenimi bregovi (prikazano na številnih ilustracijah tistega obdobja). Danes je globina strogo nadzorovana in je celotna širina reke med pozidanima bregovoma na obeh straneh običajno napolnjena z vodo. Povprečni pretok reke je zelo majhen, le nekaj kubičnih metrov na sekundo, vendar so v obdobjih močnega odtoka možni precej večji pretoki.

Jezovi in nadzor nad poplavami

uredi

Od leta 1950 so na Seni in njenih pritokih Yonne, Marne ter Aube zgradili štiri velike akumulacijske rezervoarje. Ti pomagajo pri vzdrževanju stalne gladine reke skozi mesto, vendar ne morejo preprečiti znatnega povečanja gladine reke v obdobjih ekstremnega odtoka. Jezovi so Lac d'Orient, Lac des Settons, jezero Der-Chantecoq in Auzon-Temple oziroma Amance.[12]

Poplavljanje

uredi

Zelo hudo obdobje visoke vode januarja 1910 je povzročilo obsežne poplave po vsem mestu. Sena je ponovno narasla do grozeče ravni v letih 1924, 1955, 1982, 1999–2000, junija 2016 in januarja 2018.[13][14] Po opozorilu prve stopnje pred poplavami leta 2003 so okoli 100.000 umetniških del preselili iz Pariza, kar je bila največja selitev umetnosti po drugi svetovni vojni. Veliko umetnin v Parizu je shranjenih v podzemnih skladiščih, ki bi bila poplavljena.[15] Poročilo francoske vlade iz leta 2002 navaja, da bi najslabši možni scenarij poplave Sene stal 10 milijard evrov in prekinil telefonske storitve za milijon Parižanov, tako da bi jih 200.000 ostalo brez elektrike in 100.000 brez plina.[16]

Pariška poplava 2018

uredi

Januarja 2018 je Sena ponovno poplavila in 29. januarja dosegla raven poplave 5,84 metra.[17] 24. januarja je bilo izdano uradno opozorilo, da bo močno deževje verjetno povzročilo poplave reke.[18] Do 27. januarja je reka naraščala. Podžupanja Pariza Colombe Brossel je opozorila, da so močno deževje povzročile podnebne spremembe in da »moramo razumeti, da podnebne spremembe niso beseda, ampak realnost.«[19]

Kakovost vode

uredi

V pariškem kanalizacijskem sistemu občasno pride do okvare, znane kot prelivanje sanitarne kanalizacije, pogosto v obdobjih z veliko padavinami. Pod temi pogoji se neobdelane odplake izpuščajo v Seno.[20] Posledično pomanjkanje kisika povzroča predvsem alohtone bakterije, večje od enega mikrometra. Specifična aktivnost teh bakterij iz odplak je običajno tri- do štirikrat večja kot pri avtohtoni (ozadju) bakterijski populaciji. Koncentracije težkih kovin v Seni so relativno visoke.[21] Raven pH Sene pri Pont Neufu je bila izmerjena na 8,46. Kljub temu se je kakovost vode bistveno izboljšala glede na to, kar so številni zgodovinarji v preteklosti imenovali »odprta kanalizacija«.

Leta 2009 je bilo objavljeno, da se je atlantski losos vrnil v Seno.[22]

Zgodovina

uredi
 
Sena v Parizu med svetovno razstavo Expo leta 1937.
 
Sena in Eifflov stolp

28. ali 29. marca 845 je vojska Vikingov pod vodstvom poglavarja po imenu Reginherus, kar je morda drugo ime za Ragnarja Lothbroka, z oblegovalnimi stolpi plula navzgor po reki Seni in oplenila Pariz.

25. novembra 885 je bila druga vikinška odprava, ki jo je vodil Rollo, poslana navzgor po reki Seni, da je ponovno napadla Pariz.

Marca 1314 je dal francoski kralj Filip IV. Jacquesa de Molaya, zadnjega velikega mojstra vitezov templjarjev, zažgati na grmadi na otoku Île aux Juifs v reki Seni pred Notre Dame de Paris.[23]

Po sežigu na grmadi Ivane Orleanske leta 1431 v Rouenu so njen pepel vrgli v Seno s srednjeveškega kamnitega mostu Mathilde v Rouenu.[24]

 
Plošča v spomin na prvi uspešen poskus Roberta Fultona s parnikom v Seni.

9. avgusta 1803 je Robert Fulton, ameriški slikar in pomorski inženir, prvič uspešno preizkusil svoj parnik v Seni ob vrtu nekdanje Tuilerijske palače. Z dolžino šestinšestdeset čevljev in širino osem čevljev je Fultonov parnik dosegal hitrosti tri do štiri milje na uro v vožnjah proti toku Sene.[25]

Po svoji oporoki je Napoleon, ki je umrl leta 1821, želel biti pokopan na bregovih Sene. Njegovi prošnji niso ugodili. Grobnica v kompleksu Invalides je nekoliko bolj oddaljena.

Na poletnih olimpijskih igrah leta 1900 je reka gostila tekmovanja v veslanju, plavanju in vaterpolu. Štiriindvajset let kasneje je ponovno gostila veslaške dogodke v Bassin d'Argenteuil, ob Seni severno od Pariza.[26]

Do 1930-ih je obstajal vlečni sistem, ki je uporabljal verigo na strugi reke, da bi olajšal premikanje bark navzgor po reki.

Sena je bila eden od prvotnih ciljev operacije Overlord poleti 1944. Namen zaveznikov je bil doseči Seno 90 dni po dnevu D. Ta cilj je bil dosežen; Pariz so osvobodili 19. avgusta. Pričakovano prečkanje reke se ni nikoli uresničilo, saj je nemški odpor v Franciji do začetka septembra 1944 trajal različno dolgo, pristanišče Le Havre pa je bilo uničeno in osvobojeno 12. septembra. Vendar pa je prva kanadska armada naletela na odpor tik zahodno od Sene in do spopadov je prišlo v Forêt de la Londe, ko so zavezniške čete poskušale odrezati pobeg čez reko delov nemške 7. armade v zaključnih fazah bitke za Normandijo.

Nekatere alžirske žrtve pariškega pokola leta 1961 so se utopile v Seni, potem ko so jih francoski policisti vrgli s Pont Saint-Michela (Latinska četrt) in drugih lokacij v Parizu.

Poglabljanje reke v 1960-ih je večinoma odpravilo plimske vrtince na spodnjem toku reke, v francoščini znane kot le mascaret.

Leta 1991 je UNESCO dodal bregova Sene v Parizu - Rive Gauche in Rive Droite - na svoj seznam svetovne dediščine v Evropi.[27]

Od leta 2002 vsako poletje na pariškem bregu Sene poteka Paris-Plages: preobrazba tlakovanih bregov v plažo s peskom in objekti za sončenje in zabavo.

Leta 2007 so iz njenih voda izvlekli 55 trupel; februarja 2008 so tam našli truplo supermanekenke, ki je postala aktivistka Katoucha Niane.[28]

Leta 2024 je bila na reki pripravljena parada čolnov držav med otvoritveno slovesnostjo poletnih olimpijskih iger 2024. Izpeljan je bil še obsežen kulturni program.[29]

V popularni kulturi

uredi

Sena je bila reka, v kateri se je utopil literarni junak Javert, glavni antagonist romana Nesrečniki (Les Misérables) Victorja Hugoja iz leta 1862. To je bila tudi reka, v katero je jezna drhal simbolno potisnila Erika, Fantoma, glavnega junaka Fantoma iz opere Gastona Lerouxa (1910); in se je utopil.

V otroški knjigi Ludwiga Bemelmansa iz leta 1953 Reševanje Madeline in adaptaciji Madeline v živo iz leta 1998 Madeline po naključju pade v Seno, ko je stala na robu mostu. Opazna razlika med knjigo in filmom je v tem, da je v knjigi Madeline padla, ko se je igrala na polici, medtem ko je v filmu padla, ko je poskušala opravičiti svoja dejanja do Pepita, zaradi katerih so se vsa dekleta znašla v težavah.

V filmu Dežela La La iz leta 2016 je Mia, protagonistka, na svoji zadnji avdiciji Avdicija (The Fools Who Dream). Pesem je bila nominirana za najboljšo izvirno pesem na 89. podelitvi oskarjev.

V umetnosti

uredi

Zlasti v 19. in 20. stoletju je Sena navdihnila številne umetnike, ob Vincentu van Goghu tudi:

Leta 1948 sta Flavien Monod in Guy Lafarge napisala pesem La Seine.

Josephine Baker je posnela pesem La Seine [35]

Pesem La seine Vanesse Paradis. Matthieu Chedid jo je prvotno napisan kot glasbo za film A Monster in Paris.

  •  
    Slika Nedeljsko popoldne na otoku La Grande Jatte (1884–1886) Georgesa Seurata je postavljena na otok v Seni.
  •  
    Carl Fredrik Hill, Francoska rečna pokrajina, Bois-le-Roi (1877).
  •  
    Alfred Sisley, Terasa v Saint-Germainu, pomlad (1875) v Walters Art Museum ponuja panoramski pogled na dolino reke Sene.
  •  
    Perice ob Seni (1937), Andrus Johani

Glej tudi

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sena.

Sklici

uredi
  1. ↑ A hand book up the Seine. G.F. Cruchley, 81, Fleet Street, 1840. 1840. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2016. Pridobljeno 10. junija 2010.
  2. ↑ »River in Paris«. Paris Digest. 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  3. ↑ Paris, Banks of the Seine Arhivirano 21 March 2018 na Wayback Machine., the World Heritage Site entry from the UNESCO website
  4. ↑ Bei den Quellen der Seine auf meinfrankreich.com, abgerufen am 30. Oktober 2021
  5. ↑ »World Resources Institute«. Earthtrends.wri.org. 22. februar 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 18. maja 2011.
  6. ↑ Fluviacarte, Seine maritime
  7. ↑ Fluviacarte, Basse Seine
  8. ↑ Fluviacarte, Haute Seine
  9. ↑ Fluviacarte, Petite Seine (aval)
  10. ↑ Fluviacarte, Petite Seine (amont)
  11. ↑ »La construction du canal de la Haute-Seine« (PDF).
  12. ↑ »LC«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2019. Pridobljeno 15. oktobra 2019.
  13. ↑ Seine river Basin Arhivirano 8 August 2007 na Wayback Machine., United Nations Environment Programme Department of Early Warning and Assessment (accessed 5 June 2007).
  14. ↑ Willsher, Kim (24. januar 2018). »Paris on flooding alert as rising Seine causes travel disruption«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2018. Pridobljeno 24. januarja 2018.
  15. ↑ Riding, Alan (19. februar 2003). »Fearing a Big Flood, Paris Moves Art«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2009.
  16. ↑ Mulholland, Rory (25. januar 2002). »Paris flood warning«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2008.
  17. ↑ Garriga, Nicolas; Schaeffer, Jeffrey (29. januar 2018). »France sees worst rains in 50 years, floods peak in Paris«. Deseret News. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2018.
  18. ↑ Willsher, Kim (24. januar 2018). »Paris on flooding alert as rising Seine causes travel disruption«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2018. Pridobljeno 24. januarja 2018.
  19. ↑ Vandoorne, Saskya; Said-Moorhouse, Lauren (26. januar 2018). »Paris is still on flood alert even though the rain has stopped«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2018.
  20. ↑ Martin Seidl, The fate of organic matter in river Seine after a combined sewer overflow, ENPC – University Paris Val de Marne Paris XII (France), 1997, 181 pp.
  21. ↑ J.F.Chiffoleau. 2007. Metal contamination. the Seine-Aval scientific programme. Quae. 40 pages
  22. ↑ »Radio France Internationale – Atlantic salmon return to river Seine«. Rfi.fr. Arhivirano iz spletišča dne 17. februarja 2011. Pridobljeno 18. maja 2011.
  23. ↑ A History of the Inquisition of the Middle Ages Vol. III by Henry Charles Lea, NY: Hamper & Bros, Franklin Sq. 1888, p. 325. Not in copyright.
  24. ↑ Februarja 2006 je skupina forenzičnih znanstvenikov objavila začetek šestmesečne študije za oceno relikvij iz muzeja v Chinon, ki naj bi bile ostanki Jeanne d'Arc. Leta 2007 so preiskovalci poročali o svojem zaključku, da relikvije iz Chinona izvirajo iz egipčanske mumije in mačke, glej Butler, Declan (2007). »Joan of Arc's relics exposed as forgery«. Nature. Zv. 446, št. 7136. str. 593. Bibcode:2007Natur.446..593B. doi:10.1038/446593a. PMID 17410145.
  25. ↑ Dickinson, Henry Winram (1913). Robert Fulton, Engineer and Artist: His Life and Works (v angleščini). London: John Lane Company. str. 157-158.
  26. ↑ 1924 Olympics official report. Arhivirano 10 April 2008 na Wayback Machine. pp. 165–6.
  27. ↑ Paris, Banks of the Seine Arhivirano 21 March 2018 na Wayback Machine., the World Heritage Site entry from the UNESCO website
  28. ↑ Supermodel Katoucha Niane found dead Arhivirano 29 April 2008 na Wayback Machine. from The Daily Telegraph
  29. ↑ »Paris 2024 presents an opening ceremony like no other«. Paris 2024 (v angleščini). Pridobljeno 6. avgusta 2022.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sena&oldid=6273705«