Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu Saturnu. Je plinasti orjak, po velikosti drugi največji za Jupitrom. Poleg Jupitra, Urana in Neptuna spada v skupino jupitrovskih planetov. Že od nekdaj je najbolj znan po svojih značilnih obročih. Njegova luna Titan je druga največja luna v Osončju za Jupitrovo luno Ganimed. Titan je edina luna z gosto atmosfero.
.jpg) Saturn, kot ga je posnela sonda Cassini | |||||||||||||||||||||
| Oznake | |||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pridevniki | Saturnov | ||||||||||||||||||||
| Značilnosti tira[2][3] | |||||||||||||||||||||
| Epoha: J2000 | |||||||||||||||||||||
| Odsončje | 1.513.325.783 km 10,11595804 a.e. | ||||||||||||||||||||
| Prisončje | 1.353.572,956 km 9,04807635 a.e. | ||||||||||||||||||||
| 1.433.449.370 km 9,58201720 a.e. | |||||||||||||||||||||
| Izsrednost | 0,055723219 | ||||||||||||||||||||
| 10.832,327 dni 29,657 296 l. | |||||||||||||||||||||
| 378,09 dni[1] | |||||||||||||||||||||
Povp. tirna hitrost | 9,69 km/s[1] | ||||||||||||||||||||
| 320,347750° | |||||||||||||||||||||
| Naklon tira | 2,485240° 5,51° glede na Sončev ravnik | ||||||||||||||||||||
| 113,642811° | |||||||||||||||||||||
| 336,013862° | |||||||||||||||||||||
| Znani Sateliti | 60 potrjenih (videnih do 63) | ||||||||||||||||||||
| Fizikalne značilnosti | |||||||||||||||||||||
Ekvatorialni polmer | 60.268 ± 4 km[4][5] 9,4492 Zemljinega | ||||||||||||||||||||
Polarni polmer | 54.364 ± 10 km[4][5] 8,5521 Zemljinega | ||||||||||||||||||||
| Flattening | 0,09796 ± 0,00018 | ||||||||||||||||||||
| 4,27×1010 km²[5][6] 83,703 Zemljine | |||||||||||||||||||||
| Prostornina | 8,2713×1014 km³[1][5] 763,59 Zemljine | ||||||||||||||||||||
| Masa | 5,6846×1026 kg[1] 95,152 Zemljine | ||||||||||||||||||||
Srednja gostota | 0,687 g/cm³[1][5] (manj kot voda) | ||||||||||||||||||||
| 8,96 m/s²[1][5] 0,914 g | |||||||||||||||||||||
| 35,5 km/s[1][5] | |||||||||||||||||||||
Siderska vrtilna doba | 0,439 – 0,449 dni[7] (10 h 32 – 47 min) | ||||||||||||||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 9,87 km/s[5] 35.500 km/h | ||||||||||||||||||||
| 26,73°[1] | |||||||||||||||||||||
Rektascenzija severnega pola | 2 h 42 min 21 s 40,589°[4] | ||||||||||||||||||||
Deklinacija severnega pola | 83,537°[4] | ||||||||||||||||||||
| Albedo | 0,342 0,47 (geom.)[1] | ||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||
| +1,2 do -0,24 [8] | |||||||||||||||||||||
| 14,5" — 20,1" [1] (brez obročev) | |||||||||||||||||||||
| Atmosfera[1] | |||||||||||||||||||||
| 59,5 km | |||||||||||||||||||||
| Sestava |
| ||||||||||||||||||||
.svg){kind=small}
Fizikalne značilnosti
urediSestava planeta
urediPlanet je sestavljen večinoma iz vodika (75 %) in helija (25 %). Domnevajo, da ima v notranjosti sredico iz železa, niklja in skal (silikatnih spojin in oksidov), ki jo obkrožajo notranja plast kovinskega vodika v kapljevinskem stanju, vmesna plast kapljevinastega vodika in helija ter zunanja, plinasta plast.[9] Bledo rumena obarvanost je posledica prisotnosti amonijaka v sledeh v zgornjih plasteh atmosfere.[10]
Saturnovi obroči
urediNajočitnejša Saturnova značilnost je sistem obročev, ki ga obdaja v razdalji 6.630 km do 120.700 km nad ekvatorjem. Sistem sestavlja devet sklenjenih in trije nesklenjeni obroči povprečne debeline približno 20 m, ki so v glavnem iz koščkov ledu. Kemijsko gledano so 93 % iz vode s tolinskimi nečistočami v sledovih, ostalo je amorfni ogljik.[11] Velikost delcev sega od prašnih drobcev do premera 10 m.[12]
Nastanek obročev ni povsem jasen. Po eni od teorij so nastali ob razpadu ledene lune, ki se je preveč približala planetu, po drugi pa vsebujejo obroči prvobitno snov, ki se zaradi bližine planeta ni mogla združiti v eno samo telo.
Saturnovi naravni sateliti
urediNeupoštevajoč stotine večjih delcev v obročih ima Saturn 62 naravnih satelitov,[13] od tega je 53 uradno poimenovanih. Največja luna Titan je večja od Merkurja in je edini naravni satelit v Osončju, ki ima omembe vredno atmosfero.[14]
Nekatere druge večje lune so Pan, Atlas, Prometej, Pandora, Epimetej, Jan, Mimas, Enkelad, Tetija, Telesto, Kalipso, Diona, Helena, Hiperion, Fojba , Japet in Rea.
Sklici
uredi- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Williams, Dr. David R. (7. september 2006). »Saturn Fact Sheet« (v angleščini). NASA. Pridobljeno 31. julija 2007.
- ↑ Yeomans, Donald K. (13. julij 2006). »HORIZONS System«. NASA JPL. Pridobljeno 8. avgusta 2007. — At the site, go to the "web interface" then select "Ephemeris Type: ELEMENTS", "Target Body: Saturn Barycenter" and "Center: Sun".
- ↑ Orbital elements refer to the barycenter of the Saturn system, and are the instantaneous osculating values at the precise J2000 epoch. Barycenter quantities are given because, in contrast to the planetary centre, they do not experience appreciable changes on a day-to-day basis from to the motion of the moons.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Seidelmann, P. Kenneth; Archinal, B. A.; A’hearn, M. F.; Conrad, A.; Consolmagno, G. J.; Hestroffer, D.; Hilton, J. L.; Krasinsky, G. A.; Neumann, G.; Oberst, J.; Stooke, P.; Tedesco, E. F.; Tholen, D. J.; Thomas, P. C.; Williams, I. P. (2007). »Report of the IAU/IAG Working Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006«. Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy. 98 (3): 155–180. doi:10.1007/s10569-007-9072-y. ISSN 0923-2958.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 Podatek se nanaša na 1 bar atmosferskega pritiska
- ↑ NASA: Solar System Exploration: Planets: Saturn: Facts & Figures (angleško)
- ↑ Than, Ker (6. september 2007). »Length of Saturn's Day Revised«. Space.com. Pridobljeno 6. septembra 2007.
- ↑ Schmude, Richard W Jr (2001). »Wideband photoelectric magnitude measurements of Saturn in 2000« (v angleščini). Georgia Journal of Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 14. oktobra 2007.
- ↑ Brainerd, Jerome J. (27. oktober 2004). »Giant Gaseous Planets«. The Astrophysics Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.
- ↑ Russell, C.T.; Luhmann, J.G. (1997). »Saturn: Magnetic Field and Magnetosphere«. UCLA – IGPP Space Physics Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.
- ↑ Poulet, F.; Cuzzi, J.N. (2002). »The Composition of Saturn's Rings«. Icarus. Zv. 160, št. 2. str. 350. Bibcode:2002Icar..160..350P. doi:10.1006/icar.2002.6967.
- ↑ Shafiq, Muhammad (2005). »Dusty Plasma Response to a Moving Test Change« (PDF). KTH Stockholm. Pridobljeno 23. junija 2013.
- ↑ Piazza, Enrico. »Saturn's Moons«. Cassini, Equinox Mission. JPL NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2010. Pridobljeno 22. junija 2010.
- ↑ Munsell, Kirk (6. april 2005). »The Story of Saturn«. NASA JPL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2007. Pridobljeno 7. julija 2007.
Zunanje povezave
uredi
 | Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |