Riccardo Patrese

Riccardo Patrese, italijanski dirkač Formule 1, * 17. april 1954, Padova, Italija.

Riccardo Patrese
Rojstvo	17. april 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (70 let) Padova
Kariera Formule 1
Narodnost	Italijan
Leta aktivnosti	1977 - 1993
Moštva	Shadow, Arrows, Brabham, Alfa Romeo, BMW, Williams, Benetton
Dirke	256
Zmage	6
Stopničke	37
Prv. točke	281
Pole pozicije	8
Najhitrejši krogi	13
Prva dirka	Velika nagrada Monaka 1977
Prva zmaga	Velika nagrada Monaka 1982
Zadnja zmaga	Velika nagrada Japonske 1992
Zadnja dirka	Velika nagrada Avstralije 1993
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke	3
Najhitrejši krogi	0
Prva dirka	Velika nagrada D. Ferrarija 1979
Zadnja dirka	Velika nagrada Južne Afrike 1981

Patrese na Veliki nagradi Nemčije 1985 z Alfo Romeo 184T

Kariera dirkača Formule 1

Shadow in Arrows (1977 - 1981)

Patrese je v Formuli 1 debitiral v sezoni 1977 z zasebno britansko ekipo Shadow, ki se je v tistem letu znašla v hudi finančni krizi, zato je bila prisiljena zamenjati dirkače po polovici sezone. Ekipo je prevzel Arrows, ki je po domnevni goljufiji tudi prevzela "Senčino" šasijo in motor. Patrese je v ekipi vseeno ostal, bil je tudi blizu zmage na Veliki nagradi Južne Afrike 1978, vendar mu je odpovedal motor 15 krogov pred koncem dirke. Kasneje istega leta je bil vpleten v množično nesrečo na Veliki nagradi Italije, žrtev nesreče pa je bil Ronnie Peterson. Nekaj časa je bil tudi v igri za možnega povzročitelja nesreče (najbolj pa ga je krivil James Hunt, v katerega je Patrese tudi trčil), grozila mu je tudi kazen prepovedi nastopa na eni dirki, vendar so vse obtožbe kasneje odvrgli.

Brabham (1982 - 1983)

Pred sezono 1982 je prestopil v Brabham, kjer si je po spletu srečnih okoliščin (dežne razmere) privozil prvo zmago v Monaku, vendar šele v zadnjem krogu dirke. Zmagal je tudi na dirki za Veliki nagradi Južne Afrike v naslednji sezoni 1983. Vodil je tudi na dirki na Veliki nagradi San Marina, vendar jo je zaradi trčenja končal. Sezono 1983, je kot moštveni kolega Nelsona Piqueta, ki je postal svetovni prvak, končal na solidnem 9. mestu.

Alfa Romeo (1984 - 1985)

Alfa Romeo je bila v sezoni 1984 povprečen dirkalnik, Patrese pa je osvojil ene stopničke na dirki za Veliko nagrado Italije, sezono pa skupno 8 točkami.

Brabham (1986 - 1987)

Patrese je znova prestopil v Brabham, vendar pa moštvo ni več toliko vlagalo v zmage na dirkah. Uporabljalo je motorje BMW, ki so veljali za najzmogljivejše motorje v Formuli 1. Vendar motorji se niso obnesli, Patrese pa je padel v sivo povprečje, mnogi so ga tudi kritizirali.

Williams (1987 - 1992)

Na koncu sezone 1978, so ga po poškodbi Nigela Mansella, poklicali v moštvo Williams kot zamenjavo za zadnje tri dirke sezone. Patrese je navdušil in moštvo mu je ponudilo nekajletno pogodbo. Moštvo je po odhodu Honde vzelo nekonkurenčne motorje proizvajalca Judd. Z moštvenim kolegom Thierryjem Boutsenom sta se bila zmožna boriti le za točke svetovnega prvenstva. Patresejeva tretja zmaga je prišla v sezoni 1990 na dirki za Veliko nagrado San Marina, že z Renaultovimi motorji, sezono pa je končal na 7. mestu.

Williams je postal zelo konkurenčen dirkalnik, Patrese pa je kot drugi voznik moštva (ob Nigelu Mansellu), dosegel v sezonah 1991 in 1992 tri zmage (VN Mehike (1991), VN Portugalske (1991) in VN Japonske (1992)).

Benetton (1993)

Williams je postal vabljivo ime za dobre dirkače, predvsem za Ayrtona Senno in Alaina Prosta, Patrese pa je bil prisiljen moštvo zapustiti. Prestopil je v Benetton, dosegel nekaj solidnih rezultatov, vendar pa se ni moral kosati s talentiranim Michaelom Schumacherjem, zato se je odločil, da po koncu sezone konča kariero dirkača F1.

Po upokojitvi

Patrese je po upokojitvi postal član oz. kapetan nogometnega kluba dirkačev formule 1, t. i. "Nazionale Piloti", kjer dirkači z igranjem zbirajo denar za dobrodelne namene.

Leta 2002, mu je njegov nekdanji delodajalec Williams ponudil nekaj krogov testne vožnje.

Zadnji nepremagani rekord v F1 je bilo število prevoženih dirk, ki ga je imel v lasti Patrese (256). Prvi, ki ga je presegel je bil Brazilec Rubens Barrichello na VN Turčije leta 2008, kasneje po povratku leta 2010 pa tudi Michael Schumacher, ki je na VN Belgije 2012 slavil (neuradno) 300. dirko.

Popolni rezultati Formule 1

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog, †-uvrščen kljub odstopu)

Leto	Moštvo	Šasija	Motor	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	Prv	Toč
1977	Shadow Racing Team	Shadow DN8	Cosworth V8	ARG	BRA	JAR	ZZDA	ŠPA	MON 9	BEL Ret	ŠVE	FRA Ret	VB Ret	NEM 10	AVT	NIZ 13	ITA Ret	ZDA	KAN 10	JAP 6	20th	1
1978	Arrows Racing Team	Arrows FA1	Cosworth V8	ARG	BRA 10	JAR Ret	ZZDA 6	MON 6	BEL Ret	ŠPA Ret	ŠVE 2	FRA 8	VB Ret	NEM 9							12.	11
		Arrows A1													AVT Ret	NIZ Ret	ITA Ret	ZDA	KAN 4
1979	Warsteiner Arrows Racing Team	Arrows A1	Cosworth V8	ARG DNS	BRA 9	JAR 11	ZZDA Ret	ŠPA 10	BEL 5	MON Ret							KAN Ret				20.	2
		Arrows A2									FRA 14	VB Ret	NEM Ret	AVT Ret	NIZ Ret	ITA 13		ZDA Ret
1980	Warsteiner Arrows Racing Team	Arrows A3	Cosworth V8	ARG Ret	BRA 6	JAR Ret	ZZDA 2	BEL Ret	MON 8	FRA 9	VB 9	NEM 9	AVT 14	NIZ Ret	ITA Ret	KAN Ret	ZDA Ret				9.	7
1981	Warsteiner Arrows Racing Team	Arrows A3	Cosworth V8	ZZDA Ret	BRA 3	ARG 7	SMR 2	BEL Ret	MON Ret	ŠPA Ret	FRA 14	VB 10	NEM Ret	AVT Ret	NIZ Ret	ITA Ret	KAN Ret	LVE 11			11.	10
1982	Parmalat Racing Team	Brabham BT50	BMW Straight-4	JAR Ret				BEL Ret				NIZ 15	VB Ret	FRA 14	NEM Ret	AVT Ret	ŠVI 5	ITA Ret	LVE Ret		10.	21
		Brabham BT49D	Cosworth V8		BRA Ret				MON 1	VZDA Ret	KAN 2
		Brabham BT49C				ZZDA 3	SMR
1983	Fila Sport	Brabham BT52	BMW Straight-4	BRA Ret	ZZDA 10	FRA Ret	SMR 13	MON Ret	BEL Ret	VZDA Ret	KAN Ret										9.	13
		Brabham BT52B										VB Ret	NEM 3	AVT Ret	NIZ 9	ITA Ret	EU 7	JAR 1
1984	Benetton Alfa Romeo	Alfa Romeo 184T	Alfa Romeo V8	BRA Ret	JAR 4	BEL Ret	SMR Ret	FRA Ret	MON Ret	KAN Ret	VZDA Ret	ZDA Ret	VB 12	NEM Ret	AVT 10	NIZ Ret	ITA 3	EU 6	POR 8		13.	8
1985	Benetton Team Alfa Romeo	Alfa Romeo 185T	Alfa Romeo V8	BRA Ret	POR Ret	SMR Ret	MON Ret	KAN 10	VZDA Ret	FRA 11	VB 9										-	0
		Alfa Romeo 184T										NEM Ret	AVT Ret	NIZ Ret	ITA Ret	BEL Ret	EU 9	JAR Ret	EU Ret
1986	Motor Racing Developments Ltd.	Brabham BT55	BMW Straight-4	BRA Ret	ŠPA Ret	SMR 6	MON Ret	BEL 8	KAN Ret	VZDA 6	FRA Ret		NEM Ret	MAD Ret	AVT Ret	ITA Ret	POR Ret	MEH 13	AVS Ret		17.	2
		Brabham BT54										VB Ret
1987	Motor Racing Developments Ltd.	Brabham BT56	BMW Straight-4	BRA Ret	SMR 9	BEL Ret	MON Ret	VZDA 9	FRA Ret	VB Ret	NEM Ret	MAD 5	AVT Ret	ITA Ret	POR Ret	ŠPA 13	MEH 3	JAP 11			13.	6
	Canon Williams Team	Williams FW11B	Honda V6																AVS 9
1988	Canon Williams Team	Williams FW12	Judd V8	BRA Ret	SMR 13	MON 6	MEH Ret	KAN Ret	VZDA Ret	FRA Ret	VB 8	NEM Ret	MAD 6	BEL Ret	ITA 7	POR Ret	ŠPA 5	JAP 6	AVS 4		11.	8
1989	Canon Williams Team	Williams FW12C	Renault V10	BRA Ret	SMR Ret	MON 15	MEH 2	ZDA 2	KAN 2	FRA 3	VB Ret	NEM 4	MAD Ret	BEL Ret	ITA 4		ŠPA 5				3.	40
		Williams FW13														POR Ret		JAP 2	AVS 3
1990	Canon Williams Renault	Williams FW13B	Renault V10	ZDA 9	BRA 13	SMR 1	MON Ret	KAN Ret	MEH 9	FRA 6	VB Ret	NEM 5	MAD 4	BEL Ret	ITA 5	POR 7	ŠPA 5	JAP 4	AVS 6		7.	23
1991	Canon Williams Team	Williams FW14	Renault V10	ZDA Ret	BRA 2	SMR Ret	MON Ret	KAN 3	MEH 1	FRA 5	VB Ret	NEM 2	MAD 3	BEL 5	ITA Ret	POR 1	ŠPA 3	JAP 3	AVS 5		3.	53
1992	Canon Williams Team	Williams FW14B	Renault V10	JAR 2	MEH 2	BRA 2	ŠPA Ret	SMR 2	MON 3	KAN Ret	FRA 2	VB 2	NEM 8	MAD Ret	BEL 3	ITA 5	POR Ret	JAP 1	AVS Ret		2.	56
1993	Camel Benetton Ford	Benetton B192B	Ford V8	JAR Ret	BRA Ret																5.	20
		Benetton B193				EU 5					FRA 10	VB 3	NEM 5	MAD 2	BEL 6	ITA 5	POR 16	JAP Ret	AVS 8
		Benetton B193B					SMR Ret	ŠPA 4	MON Ret	KAN Ret

Glej tudi

• seznam italijanskih dirkačev

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto
• Riccardo Patrese na spletišču Racing-Reference.info (angleščina)
• Riccardo Patrese na spletišču DriverDB.com (angleščina)

Športni dosežki
Predhodnik: Larry Perkins	Prvak Evropske Formule 3 1976	Naslednik: Piercarlo Ghinzani
Predhodnik: Luciano Pavesi	Prvak Italijanske Formule 3 1976	Naslednik: Elio de Angelis
Športni rekordi
Predhodnik: Jacques Laffite 180 nastopov, 177 štartov (1974 - 1986)	Največ nastopov na dirkah F1 257 nastopov, 256 štartov (1977 - 1993), 181. na VN Mehike 1989	Naslednik: Rubens Barrichello 258. na VN Turčije 2008