Kentaver (latinsko Centaurus) je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Je eno največjih ozvezdij, deveto po velikosti.

Kentaver
Ozvezdje
Kentaver
Latinsko imeCentaurus
KraticaCen
Rodilnik latinskega imenaCentauri
Rektascenzija11h 05m 20.9415s–15h 03m 11.1071s[1]
Deklinacija-29.9948788°–-64.6957885°[1]
DružinaHerkul
Površina1060 (°)²
(9. po velikosti)
Glavne zvezde11
Bayer/Flamsteed
zvezde
69
Zvezde s planeti10
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
8
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
15
Najsvetlejša zvezdaAlfa Kentavra (α Cen) (−0.27m)
Najbližja zvezdaProksima Kentavra
(α Cen C)
(4,24 sv.l., 1,30 pc)
Messierova telesa0
Meteorski rojiAlfa Kentavridi
Omikron Kentavridi
Teta Kentavridi
Sosednja
ozvezdja
Zračna črpalka
Gredelj
Šestilo
Južni križ
Vodna kača
Tehtnica (vogal)
Volk
Muha
Jadro
Vidno na širinah med +25° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - maj.

Pomembne značilnosti

uredi

Kentaver ima Proksimo Kentavra, rdečo pritlikavko, ki je najbližja zvezda (poleg Sonca) Zemlji kot tudi Alfo Kentavra, ki je dvojna zvezda s katero je Proksima Kentavra gravitacijsko vezana, tako da je ustvarjena trojna zvezda.

V ozvezdju se nahaja tudi Beta Kentavra, ki je četrta najbolj svetla zvezda na nebu in druga odkrita zvezda z magnitudo 1. Tu je tudi BPM 37093, za katero menijo, da je degenerirana zvezda, Omega Kentavra (najbolj svetla kroglasta kopica na nebu) in Kentavra A (eliptična galaksija)

Zgodovina

uredi

Prvič je ozvezdje omenil Evdoks (4. stoletje pr. n. št.), nato pa še Arat (3. stoletje pr. n. št.). Ptolemaj jo je uvrstil na svoj seznam 48 ozvezdij, poleg tega pa je katalogiziral še 37 zvezd.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 »Centaurus, constellation boundary«. The Constellations. International Astronomical Union. Pridobljeno 15. februarja 2014.

Zunanje povezave

uredi


Koordinati:   13h 00m 00s, −50° 00′ 00″