Wikipedija

Jurij Aleksejevič Gagarin

(Preusmerjeno s strani Jurij Gagarin)

Jurij Aleksejevič Gagarin (rusko Ю́рий Алексе́евич Гага́рин), ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze, * 9. marec 1934, vas Klušino, Gžatski rajon, Zahodna oblast, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 27. marec 1968, pri vasi Novosjolovo blizu Kiržača, Vladimirska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Jurij Gagarin
Юрий Гагарин
Portret
Portret

Kozmonavt Sovjetske zveze
Prvi človek v vesolju
NarodnostRuska Sovjetska zveza
RojstvoЮрий Алексеевич Гагарин
9. marec 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…]
Klušino[d][4]
Smrt27. marec 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (34 let)
Novosyolovo[d]
Drugi poklici
pilot
Činpolkovnik (Vojno letalstvo Sovjetske zveze)
Čas v vesolju
1 ura, 48 minut
OdpraveVostok 1

Življenje

uredi

Gagarin se je rodil v vasi Klušino pri Gžatsku, ki se od leta 1968 imenuje po njem. Poenostavljeno so navajali da je izhajal iz kmečke družine. Oče Aleksej Ivanovič Gagarin (1902–1973) je bil sicer tesar, mati Ana Timofejevna Matvejeva (1903–1984) pa je bila svinjarica. Starša sta delala na kolhozu.[5] Jurij je bil tretji od štirih otrok. Njegova starejša sestra ga je pomagala vzgajati medtem ko sta starša delala.

Leta 1951 je Gagarin dokončal obrtno šolo v Luberecku in leta 1955 industrijski tehnikum in pilotski tečaj v Saratovu, ki ga je organiziral Komsomol, ter postal vojaški pilot lovskega letala. V Saratovu se je učil leteti na vojaškem šolskem letalu Jak-18.

12. aprila 1961 je major Gagarin v Vostoku 1 uradno kot prvi človek poletel okoli Zemlje (prizemlje 181 km, odzemlje 327 km; 108 min). Od leta 1962 je bil odposlanec Vrhovnega sovjeta ZSSR.

Gagarina so leta 1960 izbrali v Prvi odred kozmonavtov SZ. Skupaj s Titovom so ga kasneje izbrali za prvega sovjetskega kozmonavta, ki bo poletel v vesoljski prostor. Oba sta bila Rusa.

Polet v vesolje

uredi

Čeprav Gagarin neizpodbitno velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, pa obstaja teorija zarote, po kateri naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki naj bi umrla. Sovjetska vlada naj bi ta polet zamolčala zaradi možnih slabih posledic njihovega vesoljskega programa v javnosti.

Gagarin in Titov, ki je bil njegov nadomestni kozmonavt, sta se 12. aprila 1961 na kozmodromu Bajkonur oblekla v oranžna vesoljska skafandra in se odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi. Tam je bila na izstrelitev pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok 1. Gagarin se je po stopnicah povzpel do dvigala, ki ga je nato odpeljalo do vrha rakete, kjer je vstopil v vesoljsko ladjo. Strokovnjaki so nato sicer s težavo zaprli loputo v Vostok 1 in odštevanje do prvega poleta človeka v vesolje se je nadaljevalo.

Ob 9.07 po moskovskem času so se vžgali raketni motorji prve stopnje in nosilna rakete Vostok je poletela v nebo. Dve minuti po izstrelitvi so se od druge stopnje, ki je še vedno delovala, ločile stranske rakete. Približno 3 minute kasneje je raketne motorje izklopila tudi druga stopnja in se ločila od zadnje raketne stopnje, ki je vžgala svoj raketni motor in Vostok 1 ponesla na Zemljin tir. Gagarin je kmalu zatem občutil breztežnost. Nepritrjeni predmeti, med drugim tudi kozmonavtovo pisalo, so začeli prosto lebdeti v kabini plovila.

Gagarin je skozi okence opazoval površje Zemlje, kjer je lahko razločil reke in gore ter črnino vesolja, kjer so se bleščale zvezde. Polet Vostoka 1 je potekal popolnoma samodejno, Gagarin pa je opazoval različne sisteme na krovu plovila in stanje sporočal na Zemljo preko radijske zveze. Če bi bilo potrebno, bi sicer lahko tudi ročno upravljal vesoljsko ladjo, vendar bi pred tem moral na številčnici odtipkati varnostno kodo (1-2-5), ki je bila shranjena v kuverti. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat in sicer na tiru z višino med 169 in 315 kilometri.

Sporočilo o prvem poletu človeka v vesolje so sovjetske radijske postaje objavile ob 10.02, ko je bil Gagarin še vedno na tiru. Ob 10.25 po moskovskem času pa je vesoljska ladja pred obalo Angole, približno 8000 km od predvidenega mesta pristanka, vklopila zaviralne motorje in se začela spuščati proti Zemlji. Pri tem je prišlo do problema, ker se servisni modul ni hotel ločiti od kapsule. Plovilo se je zato začelo nenadzorovano obračati v vseh smereh, med vstopom pa je servisni modul končno odpadel in tudi kapsula se je umirila.

Toplotni ščit je okroglo vesoljsko kapsulo ščitil med vračanjem skozi gostejše plasti ozračja. Približno 7 kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Ta poteza je bila izvedena, ker bi v nasprotnem primeru Gagarin zaradi verjetnega trdega pristanka lahko utrpel hude poškodbe. Gagarin je nato, kot je bilo predvideno, 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je bil tako zaključen. Naredil je polni obhod Zemlje, vendar je zaradi vrtenja Zemlje pristal zahodneje od Bajkonurja.

Ko je Gagarin 12. aprila 1961 v vesoljski ladji zapuščal Zemljino ozračje, naj bi baje dejal: »Hodil sem po vesolju, a tam nisem videl Boga.« 45 let pozneje je Valentin Petrov, sodelavec Gagarinove vesoljske akademije, ki se je prej ukvarjala z usposabljanjem vesoljcev, dal intervju moskovskem časopisu Interfax. Tam je izjavil, da je sporni stavek izrekel Nikita Hruščev na nekem protiverskem partijskem sestanku: »Hruščev je v tem času vsaki partijski in komsomolskovski celici zadal nalogo, da širi tole propagando: »Čemu se tako oklepate Boga? Saj je Gagarin poletel v vesolje, pa tam ni videl Boga!« je dejal Petrov. Te besede so sčasoma namerno pritaknili Gagarinu, ki »je užival veliko priljubljenost in bi iz njegovih ust ta stavek imel neverjetno velik pomen.« Petrov tudi ve, »da je bil Jurij, kot vsi Rusi, krščen, in kot vem, je bil tudi vernik, in gotovo ne bi bil izrekel takih brezverskih besed.«

Letalska nesreča in smrt

uredi
 
Brazilski predsednik Jânio Quadros odlikuje Gagarina, 1961.

Na rednem poletu se je polkovnik Gagarin pri vasi Novosjolovo blizu mesta Kiržač skupaj s polkovnikom Serjoginom, tedaj verjetno enim najboljših sovjetskih letalskih inštruktorjev, ob 10.30 smrtno ponesrečil pri strmoglavljenju dvosedega letala MiG-15UTI, star komaj 34 let, v čudnih okoliščinah.

Vladna preiskovalna komisija naj po nesreči ne bi našla nekega posebnega vzroka. Omenjali so meteorološke balone, da je postalo Serjoginu slabo ipd. Obstaja tudi različica, po kateri naj bi Gagarin s Serjoginom pred poletom spil kozarec vodke.[6] Ta različica vzroka nesreče je neupravičena, saj alkohola v krvi obeh pilotov niso našli. Dejstvo je, da se je letalo nenadzorovano zabilo globoko v tla. Preiskava leta 1986 naj bi nakazala, da je turbulenca iz lovsko-prestreznega letala Su-11, ki je uporabilo dodatni potisk, povzročila nanadzorovani let Gagarinovega letala.[7]

Ruski dokumenti iz leta 2003 so pokazali, da je KGB izvedel lastno preiskavo nesreče, poleg uradne vladne in dveh vojaških. Poročilo KGB je zavrglo različne teorije zarote, med drugim, da naj bi k nesreči pripomoglo osebje letalskega oporišča. Zračna kontrola naj bi Gagarinu dala netočne podatke o vremenu, ki se je ob Gagarinovem letu zelo spremenilo. Posadka naj bi na krilih tudi pustila zunanje rezervoarje za gorivo. Gagarinov načrtovani let bi moral potekati v jasnem vremenu in brez zunanjih rezervoarjev. Zaradi neveljavnih vremenskih podatkov naj bi pilota menila, da je njuna višina leta višja, kot je bila dejansko, tako da nista mogla pravilno reagirati pri zvrtenju letala.[8]

Leonov je leta 2004 v svoji knjigi Dve strani Lune in drugače navedel, da je njuno majhno letalo prišlo v tesni stik (10 do 20 m) z enim od dvakrat večjim tedaj še preskusnim lovcem prestreznikom Su-15, ki naj bi prebijalo zvočni zid. Leonov je tedaj blizu letel v helikopterju in naj bi slišal dva močna poka. Omenil je tudi, da je veliko kasneje videl lastne zapiske za preiskavo, ki so jih spremenili, tako da naj bi letala letela več km vsak sebi in ne tako tesno, da bi to povzročilo nesrečo. Verjame da je prvi pok pomenil prebitje zvočnega zidu, drug pa trk Gagarinovega letala.[9] Leta 2005 so za vzrok nesreče omenjali tudi odprto kabino, kar naj bi pilotoma zaradi pomanjkanja kisika onemogočilo nadzor nad letalom.[10]

12. aprila 2007 je Kremelj zavrnil novo preiskavo Gagarinove smrti. Nekateri strokovnjaki, ki so bili vključeni v prvo preiskavo, so oblikovali novo teorijo na podlagi sodobne tehnologije in preiskovalnih metod. Vladni uslužbenci pa niso videli nobenega razloga za začetek nove preiskave.[11] Vse dele razbitega Mig-15UTI so zbrali in shranili v zapečatenih sodih.

Glej tudi

uredi

Opombe in sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Гагарин Юрий Алексеевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1971. — Т. 5 : Вешин — Газли. — С. 623.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. ↑ Большая российская энциклопедия — Moskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
  5. ↑ Tito, Dennis (13. november 2006). »Yuri Gagarin«. Time Europe prek Time.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2008. Pridobljeno 19. decembra 2008.
  6. ↑ Korobko, Irina. »Энциклопедия космонавтики« (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2008.
  7. ↑ »Forty years on, Yuri Gagarin's death still a mystery«. RIA Novosti (v angleščini). 28. marec 2008. Pridobljeno 19. decembra 2008.
  8. ↑ Aris, Ben (28. marec 2008). »KGB held ground staff to blame for Gagarin's death«. The Daily Telegraph (v angleščini). Pridobljeno 19. decembra 2008.
  9. ↑ Leonov, Aleksej Arhipovič; Scott, David (2004). Two Sides of the Moon. New York: Thomas Dunne Books. str. 218. ISBN 0-312-30865-5. OCLC 56587777.
  10. ↑ Holt, Ed (3. april 2005). »Inquiry promises to solve Gagarin death riddle«. Scotland on Sunday (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2008. Pridobljeno 19. decembra 2008.
  11. ↑ Osborn, Andrew (12. april 2007). »Kremlin vetoes new inquiry into mystery death of Yuri Gagarin«. Belfast Telegraph (v angleščini). Pridobljeno 19. decembra 2008.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jurij Aleksejevič Gagarin

Vesolje.net

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jurij_Aleksejevič_Gagarin&oldid=6067938«