Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015[2] južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo. Od leta 2016 dalje so sestavni del regije Oksitanija. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Toulouse.

Jug-Pirineji

Midi-Pyrénées
Zastava Jug-Pirineji
Zastava
Grb Jug-Pirineji
Grb
43°30′0″N 1°20′0″E / 43.50000°N 1.33333°E / 43.50000; 1.33333
Država Francija
Ukinitev2016-01-01
PrefekturaToulouse
Departmaji
Upravljanje
 • Predsednik
regijskega sveta
Martin Malvy (PS)
Površina
 • Skupno45.348 km2
Prebivalstvo
 (2012-01-01)
 • Skupno2.926.592
 • Gostota65 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166FR-N
KDP (2012)[1]8. med francoskimi regijami
Skupaj€79,9 milijard
Na prebivalca€27.198
NUTS RegijaFR6
Spletna stranMidi-Pyrenees Region

Geografija

uredi

Jug-Pireneji so bili največja regija celinske Francije. Na zahodu so mejili na bivšo regijo Akvitanijo, na severu na Limousin, na severovzhodu na Auvergne, na vzhodu na Languedoc-Roussillon, medtem ko na jugu meji na Andoro in Španijo.

Samo ime je bilo zaradi zgodovinskih razlogov izbrano na podlagi geografske lege v Franciji glede na Pariz - jug, s Pireneji kot mejnim območjem.

Zgodovina

uredi

Ob ustanovitvi regije je bilo vanjo združenih več delov zgodovinskih provinc. Zahod regije je pripadal Gaskonji, departma Lot je nastal iz province Quercy, Aveyron iz province Rouergue, vzhod je pripadal Languedocu, jug regije pa iz več manjših pirenejskih provinc, med katerimi je bila najpomembnejša Bigorre. Ozemlje pirenejskih provinc je bilo v rimskem času poznano kot Novempopulana, kasneje zaradi vpliva Baskije kot Vasconia, še kasneje Gaskonja, od katere so se sčasoma ločile in zaradi ozemeljske zaprtosti nasproti drugim razvile svojstvene značilnosti.

Kot posledica dejstva, da večina prebivalstva regije živi v predelu nekdanjega Languedoca (Toulouse), je bil za regijsko zastavo izbran zgodovinski grb grofije Toulouse, Okcitanski križ ali Tuluški križ.

Sklici

uredi
  1. INSEE. »Produits intérieurs bruts régionaux et valeurs ajoutées régionales de 1990 à 2012«. Pridobljeno 4. marca 2014.
  2. La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015