Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.[1][2] Poteka v smeri SZ–JV (310°),[3] prelomna ploskev pa pada proti severovzhodu (85°[4]).[3] Prelomnico je prvi opisal slovenski geolog Marko Vincenc Lipold.[5][6]

Severovzhodni kamninski blok se je ob prelomnici spustil za do 480 m, v Idriji pa s tem v Idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku povzročil pritekanje hidrotermalnih živosrebrovih raztopin.[7] Dejavnost vzdolž preloma se je začela v miocenu pred približno 14 milijoni let z običajnim prelamljanjem, v pliocenu pa se spremeni v desnozmični prelom. Dolg je okrog 120 km in je eden izmed največjih prelomov v Sloveniji, sega od Furlanije na SZ do Gorskega Kotarja na JZ[8] in je viden iz vesolja.[3] Ta poteka predvsem po rečnih dolinah. Vzporedno z Idrijskim prelomom na severu teče Raški prelom, na jugu pa Predjamski prelom. Horizontalna komponenta premika znaša okrog 2500 m.[7]

Trenutni premik je izmerjen in se vzdolž preloma spreminja, vendar ta ne presega 1 mm na leto.[3] Najmočnejši potres, ki se je morda zgodil na Idrijskem prelomu,[9] je bil idrijski potres 26. marca 1511 z navorno magnitudo 6,9 in največjo intenziteto X. stopnje (»zelo rušilen«) po evropski makroseizmični lestvici. Povzročil je okoli 3000 smrtnih žrtev in obsežno materialno škodo.[10][11] V 20. stoletju je prelom povzročil cerkniški potres leta 1926 ter potres v Zgornjem Posočju leta 1998.[12]

Sklici

uredi
  1. Poljak, Marijan; Gosar, Andrej; Živčić, Mladen (2010). »Active tectonics in Slovenia« (PDF). GeoActa. Special Publication 3. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
  2. Pinter, Nicholas, ur. (2006). The Adria microplate : GPS geodesy, tectonics and hazards : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on the Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Veszprem, Hungary, April 4-7, 2004]. Dordrecht: Springer. ISBN 978-1-4020-4233-1.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Gosar, Andrej (2019). »Meritve tektonskih mikropremikov v prelomni coni Idrijskega preloma« (PDF). Ujma, št. 33. Ujma. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. marca 2023. Pridobljeno 29. oktobra 2022.
  4. Jure, Atanackov; Bavec, Miloš; Celarc, Bogomir; Jamšek Rupnik, Petra; Jež, Jernej; Novak, Matevž; Milanič, Blaž (2014). Seizmotektonska parametrizacija aktivnih prelomov Slovenije. Geološki zavod Slovenije. OCLC 922859148.
  5. Bavec, Milos; Car, Marjeta; Stopar, Robert; Jamsek, Petra; Gosar, Andrej (2012). »Geophysical evidence of recent activity of the Idrija fault, Kanomlja, NW Slovenia«. Materials and Geoenvironment. 59.
  6. Lipold, Marc Vincenc (1857). »Bericht über die geologischen Aufnamen in Ober-Krein im Jahre 1856«. Jahrbuch der k. k. geol. Reichsanstalt.
  7. 7,0 7,1 Peljhan, Martina; Gorjup Kavčič, Mojca; Benčina, Tatjana (2011). »Geološka dediščina v Idriji« (PDF). Geografski vestnik. str. 6.
  8. Buser, Stanko (1987), »Tolmin in Videm«, Osnovna geološka karta SFRJ, Zvezni geološki zavod, OCLC 781181085
  9. Cunningham, Dickson; Gosar, Andrej; Kastelic, Vanja; Grebby, Stephen; Tansey, Kevin (2007). »Multi-disciplinary investigations of active faults in the Julian Alps, Slovenia« (PDF). Acta Geodyn. Geomater. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. avgusta 2014. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
  10. »Potresi in nova karta potresne nevarnosti Slovenije«. Geological Survey of Slovenia. Pridobljeno 23. aprila 2024.
  11. Cecič, Ina (2011). »Idrijski potres 26. marca 2011« (PDF). Geografski obzornik [Geographic Horizon]. Association of Slovenian Geographers. 58 (1). ISSN 0016-7274.
  12. Fitzko, F.; Suhadolc, P.; Aoudia, A.; Panza, G.F. »Constraints on the location and mechanism of the 1511 Western-Slovenia earthquake from active tectonics and modeling of macroseismic data«. Tectonophysics. Zv. 404, št. 1–2. str. 77–90. doi:10.1016/j.tecto.2005.05.003.