Falklandski otoki
Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Falkland Islands
| |
|---|---|
.svg) Grb
| |
| Geslo: Desire the right (želite si pravice) | |
| Himna: God Save the King (Bog obvaruj kralja) | |
 | |
| Glavno mesto | Stanley |
| Uradni jeziki | angleščina |
| Vlada | čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva |
| čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva | |
• voda (%) | 0 |
| Prebivalstvo | |
• popis 2021 | 3662[1] |
• gostota | 0,24/km2 |
| BDP (ocena 2013) | |
• skupaj (PKM) | $228.5 million[2] |
• na preb. (PKM) | $96,962 (4.) |
| HDI (2010 [3]) | 0.874 zelo visok |
| Valuta | Falklandski funt1 (FKP) |
| Časovni pas | UTC -4 |
• poletni | UTC -3 |
| Klicna koda | 500 |
| Internetna domena | .fk |
1Temelji na GBP | |
Zgodovina
uredi
Odkritelj otočja v zgodovini ni znan, zato je imelo otočje skozi čas že mnogo imen: Sebaldsko otočje, Hawkinsonova zemlja, Malouines so le nekatera izmed njih. Prvi zabeleženi pristanek na otočju pa je bil leta 1690, ko je na otoku pristalo angleško ladjevje, dva največja otoka pa so poimenovali po prvem lordu admiralitete, Falklandu.
Otoke je prvi poselil Francoz Antoine de Bougainville, ki je aprila 1764 otoke razglasil za francosko posest in se naselil na vzhodnem otoku. Leta 1765 pa se je na zahodnem otoku izkrcal Anglež John Byron. Španci, ki jim je bilo leta 1713 z Utrechtskim sporazumom dodeljeno interesno območje, pod katerega so spadali otoki, so zahtevali razpustitev obeh kolonij. Francozi so se z otokov res umaknili, Španci, ki so zasedli njihove naselbine, pa so pregnali Angleže. Pozneje so se Angleži ponovno vrnili na otoke, ki pa ležijo v Argentiskem teritorialnem območju. Zaradi angleške zgodovinske premoči in argentinskih zgrešenih diplomatskih in vojnih premikov Argentina ni imela možnosti svojega ozemlja ponovno pridobiti.
Geografija
urediOtočje je od južnoameriške celine oddaljeno približno 480 km. Sestavljata ga dva glavna otoka: Zahodni Falklandski otok in Vzhodni Falklandski otok, poleg njiju pa še približno 700 majhnih otokov. Skupna površina kopnega je 12.173 km².
Večino površine otočja zavzemata oba glavna otoka, ki ju ločuje Falklandski preliv. Na vzhodnemu otoku, kjer živi tudi večina prebivalstva, leži prestolnica Stanley in najvišji vrh Mount Usborne s 705 m nadmorske višine. Oba otoka sta gorata, na njima pa leže tudi močvirne ravnine, od katerih je najbolj znana Lafonia, južna polovica Vzhodnega Falklanda. Praktično vso površino območja uporabljajo za pašo ovac.
Manjši otoki obkrožajo večja dva. Nekateri izmed njih so Otok Barren, Otok Beaver (Bobrov otok), Otok Bleaker, Otok Carcass (Otok okostja), Otok George (Jurijev otok), Otok Keppel, Otok Lively (Živahni otok), Otok New (Novi otok), Otok Pebble (Otok prodnikov), Otok Saunders, Otok Sealion (Otok morskega leva), Otok Speedwell, Otok Staats, Otok Weddel in Otok West Point. Otoki Jason ležijo na severozahodu glavnega otočja, Otok Beauchene pa južno od njega. Otoka Speedwell in George od Vzhodnega Falklanda ločuje preliv Engle.
Otočje zahteva teritorialne vode, oddaljene 12 morskih milj (22 km) od obale in ekskluzivno ribiško območje 200 (370 km) navtičnih milj od obale. Slednje je bilo povod za spor z Argentino.
Otočje ima hladno morsko podnebje z močnimi zahodnimi vetrovi. Običajno je oblačno in vlažno; dežuje več kot v polovici dni povprečnega leta. Sneženje je redko, vendar se lahko pojavi skoraj kadarkoli v letu. Otočani med seboj govore o dveh glavnih območjih otočja: Stanleyju in ostalemu delu, ki ga imenujejo »the Camp« (beseda prihaja iz španščine, kjer campo pomeni podeželje).
Bibliografija
uredi- L.L. Ivanov et al. The Future of the Falkland Islands and Its People. Sofia: Manfred Wörner Foundation, 2003. 96 pp. ISBN 954-91503-1-3 (Capítulo principal en español)
- Carlos Escudé y Andrés Cisneros, dir. Historia general de las relaciones exteriores de la República Argentina. Arhivirano 2007-05-28 at Archive.is Obra desarrollada y publicada bajo los auspicios del Consejo Argentino para las Relaciones Internacionales (CARI). Buenos Aires: GEL/Nuevohacer, 2000. ISBN 950-694-546-2 (en castellano)
- Graham Pascoe and Peter Pepper. Getting it right: The real history of the Falklands/Malvinas. Arhivirano 2011-07-26 na Wayback Machine. May 2008.
- D.W. Greig, Sovereignty and the Falkland Islands Crisis. Austrialian Year Book of International Law. Vol. 8 (1983). pp. 20-70. ISSN: 0084-7658
Zunanje povezave
uredi
- ↑ »2021 Census Report« (XLSX). Policy and Economic Development Unit, Falkland Islands Government. 2022.
- ↑ »State of the Falkland Islands Economy« (PDF). Marec 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 8. januarja 2017.
- ↑ Avakov 2013, str. 47.