Emtricitabin
Emtricitabin (kratica FTC) je tioanalog citidina, nukleozidni zaviralec reverzne transkriptaze, ki zavira tudi DNK-polimeraze in je učinkovit proti HIV-u in virusu hepatitisa B.[1] Na trgu je pod zaščitenim imenom Emtriva. Na trgu je tudi kombinirana tableta s tenofovirjem (Truvada). Kombinacija treh protiretrovirusnih učinkovin, emtricitabina, tenofovirja in efavirenza, je bila s strani ameriškega Urada za prehrano in zdravila odobrena 12. julija 2006 in je utržena pod zaščitenim imenom Atripla.
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Emtriva |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a604004 |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno (zaužitje) |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 93 % |
Vezava na beljakovine | zelo nizka (manj kot 4 %) |
Presnova | jetrna oksidacija in glukuronidacija CYP ni vključen v presnovo |
Razpolovni čas | 10 ur |
Izločanje | skozi ledvice (86 %) in z blatom (14 %) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.120.945 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C8H10FN3O3S |
Mol. masa | 247,248 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Mehanizem delovanja
urediEmtricitabin je analog citidina in zavira reverzno transkriptazo, encim, ki omogoča pretvorbo virusne RNK v DNK. Zaviranje te bistvene stopnje v podvojevanju virusa pomaga pri znižanju virusnega bremena v bolnikovem telesu ter posredno poveča število celic imunskega sistema, in sicer podvrsto limfocitov T, imenovanih celice CD4+. Oba mehanizma omogočata izboljšanje delovanja imunskega sistema in zmanjšata tveganje za pojav resnih bolezni.
Indikacije
urediOkužba z virusom HIV
urediEmtricitabin je v kombinaciji z drugimi protiretrovirusnimi učinkovinami indiciran za zdravljenje okužbe z virusom HIV pri odraslih.
Okužba z virusom HBV
urediEmtricitabin izkazuje tudi klinično učinkovitost proti virusu hepatitisa B (HBV). Pri posameznikih s kronično okužbo zdravljenje z emtricitabinom dosega znatno histološko, virološko in biokemijsko izboljšanje. Varnostni profil emtricitabina je primerljiv s placebom. Vendar emtricitabin ne pozdravi ne okužbe z virusom HIV ne okužbe z virusom HBV. V študiji, ki je zajemala bolnike z okužbo s hepatitisom B, so se simptomi ponovno pojavili pri 23 % bolnikov, po tem, ko so prenehali z zdravljenjem z emtricitabinom.[2] Tudi pri okužbi z virusom HIV se podvojevanje virusa nadaljuje, če je zdravljenje prekinjeno.[3]
Emtricitabin nima dovoljenja za uporabo pri okužbi z virusom HBV. Kot zdravila, ki se uporabljajo zoper okužbo z virusom HIV, bi bilo smiselno uporabljati tudi zdravila proti virusu HBV v kombinaciji več učinkovin hkrati, s čimer se zmanjša možnost za pojav odpornih virusnih sevov. Tudi protiretrovirusna učinkovina lamivudin je učinkovita proti virusu hepatitisa B in je dostopna na trgu, vendar tudi ta ne zavre popolnoma virusnega podvojevanja, kar dovoljuje možnost, da se pojavijo odporni sevi.[4] Učinkovitost amtricitabina v kombinaciji z drugimi zdravili proti HBV-ju še ni bila dokazana; klinične študije še potekajo.
Neželeni učinki
urediV klinični praksi so neželeni učinki pri uporabi emtricitabina redki. Najpogosteje se pojavljajo driska, glavobol, navzea in izpuščaj. Po navadi se pojavljajo v blagi do zmerni obliki, v klinični študiji je zaradi neželenih učinkov moral zdravljenje opustiti 1 odstotek bolnikov. Hiperpigmentacija kože, ki običajno prizadene dlani in stopala, se pojavlja pri manj kot 2 % bolnikov in to skorajda izključno pri bolnikih črnskega porekla.
Med hujšimi neželenimi učinki se lahko pri bolnikih pojavita hepatotoksičnost (škodljivo delovanje na jetra) ali laktična acidoza.
Viri
uredi- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=emtricitabin[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled 15. 10. 2011.
- ↑ Lim SG; Ng TM; Kung N; in sod. (2006). »A double-blind placebo-controlled study of emtricitabine in chronic hepatitis B«. Arch. Intern. Med. 166 (1): 49–56. doi:10.1001/archinte.166.1.49. PMID 16401810. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2019. Pridobljeno 15. oktobra 2011.
- ↑ Oxenius A; Price DA; Günthard HF; in sod. (2002). »Stimulation of HIV-specific cellular immunity by structured treatment interruption fails to enhance viral control in chronic HIV infection«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 99 (21): 13747–13752. doi:10.1073/pnas.202372199. PMC 129766. PMID 12370434.
- ↑ Liu KZ; Hou W; Zumbika E; Ni Q (2005). »Clinical features of chronic hepatitis B patients with YMDD mutation after lamivudine therapy«. J Zhejiang Univ Sci B. 6 (12): 1182–1187. doi:10.1631/jzus.2005.B1182. PMC 1390641. PMID 16358376. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2011.