Wikipedija

Avtomobil

motorno cestno vozilo, namenjeno prevozu od ene do osmih oseb

Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.[1] Beseda je izposojenka iz francoske automobile, ta pa je skovanka iz grške autos (»samo«, »samodejno«) in mobile (iz latinske besede mobilis - »premično«).[2] Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo kombinirana vozila oz. kombiji, tovornjaki, poltovornjaki, avtobusi ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz motorno vozilo).

Rimac Nevera superšportni električni avtomobil

Glavni deli avtomobila so:

  • iz jeklenih nosilcev zgrajena šasija ali v sodobnosti samonosna karoserija
  • pogonski agregat
  • menjalnik s sklopko
  • kolesa
  • voznikov prostor z volanom, pedali in različnimi gumbi ter ročicami za upravljanje
  • potniški in/ali tovorni prostor

Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga žene bencin ali plinsko olje.

Mercedes-Benz SLS AMG

Avtomobilska industrija je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.[3] Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture (cest s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi prometnih nesreč. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so električni.

Zgodovina

uredi
 
Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771
 
Benz Auto, 1886

Za izumitelja avtomobila velja Nicolas-Joseph Cugnot, ki je leta 1769 predstavil tricikel s parnim strojem za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.[4] Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja Karl Benz, ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti Benz Patent-Motorwagen, prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.

Industrijska revolucija je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil Ransom Eli Olds v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil Henry Ford, ki je uvedel tekoči trak v proizvodnjo in izdeloval znameniti Ford model T v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in vzdrževanja avtomobila, goriva, amortizacije, časa vožnje, parkirnin, davkov in zavarovanja, [5] se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje [6] V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." [7]

Tehnologije goriva in pogona

uredi
 
Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost [8]
 
Električni avtomobil Nissan Leaf 2011

Prometni sektor veliko prispeva k onesnaženosti zraka, hrupu in podnebnim spremembam .[9]

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja bencin, uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. [10] [11] Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to postopno opuščanje vozil na fosilna goriva pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. [12] [13]

Odprava subvencij za fosilna goriva, [14] [15] zaskrbljenost glede odvisnosti od nafte, zaostritev okoljske zakonodaje in omejitve emisij toplogrednih plinov spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje hibridna vozila, priključna hibridna električna vozila in vozila na vodik. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16 milijonov električnih avtomobilov na svetovnih cestah.[16] Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah povsem električnih in priključnih hibridnih avtomobilov. [16]

Varnost

uredi
 
Posledica hudega avtomobilskega trka

Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. [17] Mary Ward je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v Parsonstownu na Irskem, [18] Henry Bliss pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. [19] Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi Euro in US NCAP, [20].

Sklici in opombe

uredi
  1. ↑ »Avtomobil«. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  2. ↑ »Automobile«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  3. ↑ Sousanis, John (15. avgust 2011). »World Vehicle Population Tops 1 Billion Units«. Wards Auto. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  4. ↑ »Nicolas-Joseph Cugnot«. Britannica Online. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
  5. ↑ »Car Operating Costs«. RACV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2009. Pridobljeno 22. decembra 2009.
  6. ↑ Setright, L. J. K. (2004). Drive On!: A Social History of the Motor Car. Granta Books. ISBN 1-86207-698-7.
  7. ↑ Anthony, Ariana (9. maj 2013). »Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming | HowAboutWe«. The Huffington Post. Pridobljeno 23. novembra 2015.
  8. ↑ »Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'«. Electrek (v ameriški angleščini). 14. januar 2021. Pridobljeno 2. septembra 2021.
  9. ↑ »Transport greenhouse gas emissions«. European Environment Agency. Pridobljeno 11. marca 2019.
  10. ↑ »14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits«. Stratas Advisors. 30. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2019. Pridobljeno 15. marca 2023.
  11. ↑ »'Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol«. The Guardian. 4. februar 2019.
  12. ↑ »October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark«. IEA. Pridobljeno 18. oktobra 2019.
  13. ↑ »Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019«. Bloomberg NEF. 15. maj 2019.
  14. ↑ »Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister«. Egypt Independent. 8. januar 2019.
  15. ↑ »Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies«. Al-Monitor. 9. december 2018.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis«. IEA (v britanski angleščini). Pridobljeno 7. julija 2022.
  17. ↑ Peden, Margie, ur. (2004). World report on road traffic injury prevention. World Health Organization. ISBN 92-4-156260-9. Pridobljeno 24. junija 2008.
  18. ↑ »Mary Ward 1827–1869«. Universityscience.ie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2008.
  19. ↑ »Bliss plaque«. CityStreets. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2006.
  20. ↑ »SaferCar.gov«. NHTSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2004.

Glej tudi

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Avtomobil.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avtomobil&oldid=6203065«