1146
Leto
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
| Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
| Desetletja: | 1110. 1120. 1130. - 1140. - 1150. 1160. 1170. |
| Leta: | 1143 · 1144 · 1145 · 1146 · 1147 · 1148 · 1149 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
Dogodki
urediEvropa
uredi- Zaradi močnih padavin skozi vse leto je letina izjemno slaba in po večini Evrope pustoši lakota.
Druga križarska vojna
uredi
- 1. marec - Ker so bili prvi odzivi na bulo Quantum praedecessores nekoliko mlačni, jo papež Evgen III. ponovno izda in za pridiganje o novi križarski vojni pooblasti Bernarda iz Clairvauxa, enega izmed najvplivnejših teologov tega časa. ↓
- 31. marec - Vezelay, Burgundija: Bernard iz Clairvauxa pridiga pred zbranimi stanovskimi predstavniki o drugi križarski vojni.↓
- → Iz Francije se Bernard odpravi v Nemčijo. Kakor leta ←1096 sledijo pogromi Judov vzdolž Rena.
- Bernard nemudoma intervenira v krajih, kjer se pokoli dogajajo, in glavnega podžigalca pokolov, nekega francoskega meniha Rudolfa, pošlje nazaj v samostan.
- Spodbujeni od napovedi nove križarske vojne, se okrepijo tudi napadi na muslimane na morju.
- Genovčani prehitijo Pisance in oplenijo Baleare. Utrjene prestolnice na Majorki, kjer je sedež še zadnje almoravidske neodvisne taife, se raje izognejo.
- Genovčani nato nadaljujejo z obleganjem Almerije, a ker ni hkratne podpore s kopnega, so neuspešni.↓
- Genova in Barcelona skleneta politično in trgovsko zavezništvo.
- Benečani se odločijo, da ne bodo sodelovali v tem križarskem pohodu. Papež Evgen III. izobči beneškega doža Pietra Polanija.
- december - Na ramo si prišijeta križ nemški kralj Konrad III. in njegov nečak švabski vojvoda Friderik Barbarossa.
Ostalo po Evropi
uredi- 1. avgust - Ker ne zaupa svojima sinovoma, kijevski veliki knez Vsevolod II. v oporoki prestol zapusti svojemu bratu Igorju. Žal vazali ne zaupajo Igorju in ga odstavijo že po dveh tednih.↓
- → Novi kijevski veliki knez je Izjaslav II. Mstislavič.
- 8. avgust - Danski kralj Erik III. Lam abdicira verjetno zaradi bolezni, ki mu je oteževala vladanje. Abdikaciji sledi državljanska vojna med sinovi Svenom, Knutom in Valdemarjem.
Azija
uredi- 10. april - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo Indžonga nasledi sin Uidžong.
- 14. september - Mosulskega atabega Zengija umori njegov suženj. Mosul in Alep si razdelita Zengijeva sinova Saif ad-Din Ghazi I. (Mosul) in Nur ad-Din (Alep).
- oktober - Edeški grof Joscelin II. za kratek čas ponovno zavzame Edeso, vendar si jo Nur ad-Din hitro povrne.
- Seldžuški atabeg Ildeniz, ki vlada približno današnjemu Azerbajdžanu, osnuje od Bagdada neodvisno dinastijo Eldiguzidov.
- Bizantinski cesar Manuel I. Komnen se odpravi na kazensko ekspedicijo proti seldžuškemu Sultanatu Rum.
Afrika
uredi
- Almohadi pod vodstvom kalifa Abd al-Mu'mina osvojijo celoten Maroko. Ostanek Almoravidov je zgolj s simbolično oblastjo omejen na prestolnico Marakeš. Na Majorki še naslednjega pol stoletja vztraja almoravidska veja Banu Ganija.
- Abd al-Mu'min spremeni ograjeni samostan (ribat) v današnjem Rabatu v trdnjavo za nastanitev čet v džihadu proti Španiji, kar štejemo za ustanovitev mesta.
- Sicilski admiral Jurij Antiohijski, ki je bil v službi kralja Rogerja II., osvoji Tripoli v Libiji, ki postane prestolnica novo osnovane normanske Kraljevine Afrike (Regno d'Africa) z Rogerjem II. kot kraljem.
Rojstva
uredi- Gerallt Gymro, valižanski kronist († 1223)
- Konrad Montferraški, markiz Montferrata, jeruzalemski kralj († 1192)
- Valram I., nemški plemič, grof Nassaua († 1198)
Smrti
uredi- 10. april - Indžong, 17. korejski kralj dinastije Gorjeo (* 1109)
- 1. avgust - Vsevolod II. Kijevski, kijevski veliki knez (* 1094)
- 27. avgust - Erik III., danski kralj (* 1120)
- 14. september - Zengi, mosulski atabeg, začetnik dinastije Zengidov (* 1087)
- Neznan datum
- Adam od Svetega Viktorja, francoski skladatelj
- Vsevolod II., kijevski veliki knez (* 1104)