Župnija

Župnija, starejši izraz fara ali duhovnija, tudi cerkvena občina je v Rimskokatoliški cerkvi občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi župnik. Verniki, ki ji pripadajo, se imenujejo župljani (starejši izraz farani) in predstavljajo člane župnijskega občestva.

Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ji pripada. Na ozemlju ene župnije je lahko več podružnic z lastno cerkvijo in sosesko. Župnije, ki so na našem ozemlju nastale pred letom 1100, se imenujejo pražupnije, iz njih so nastale vse župnije na Slovenskem. Župnik (tudi kadar začasno deluje kot župnijski upravitelj) je zastopnik krajevnega škofa in mu je zaupana pastoralna oskrba župljanov. Večje župnije imajo še kaplana ali vikarja, nekatere diakona.

Etimologija

Beseda župnija je sorodna (ima skupen besedni koren) z izrazi, kot so hrvaška župa, županija, župan, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki izvirajo iz zgodnjega srednjega veka ali tudi še dlje v preteklost, pojavljajo pa se predvsem na prostranem prodročju Panonske nižine in širše - področje zajema predvsem države Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Slovenijo. Pomenijo zaključene geografske enote neke upravne entitete oziroma njihovega vodjo. Koren besede bi morda bilo iskati v zgodovini Avarov in pa tudi ugro-finskih Madžarov (Ogrov).

Sopomenka besede župnija je (cerkvena) občina. V tem smislu Jehovove priče in nekatere druge krščanske ločine še danes imenujejo svojo osnovno enoto skupnosti. Izraz občina ali občestvo (cerkvena občina, cerkveno občestvo) je prevod latinske besede ecclesia, ki se prevaja tudi kot cerkev.

Najmanjša enota Cerkve

Župnija je najmanjša enota Cerkve. Njeno geografsko področje se razprostira na področju civilnih (političnih) občinah. V večjih mestih se navezujejo na dele mesta ali na mestne okraje, pa tudi na področja diaspor večjih civilnih občin. V posameznih cerkvenih občinah obstajajo poleg župnijskih cerkva tudi podružnične cerkve in kapele. Župnija pa je lahko tudi neodvisna od kraja. Katoliška cerkev pozna tako imenovane kategorizirane občine z ljudmi, ki jih vežejo skupne značilnosti (župnije z verniki, ki jih veže isti jezik).

Bistveni del cerkvenega življenja je skupno cerkveno življenje vernikov v obiskovanju božje službe in skupno delo v vodenju župnije, povezanih v cerkveno članstvo v cerkveni občini - župniji.

Župnijska cerkev je običajno večja kot podružnična, ima tudi več opreme, v njej se opravljajo verski obredi vsak dan. V nasprotju s podružnično cerkvijo ima obvezno tabernakelj z najsvetejšim in krstilnik.

Župnije v Evangeličanski cerkvi

Tudi v Evangeličanski cerkvi je župnija, imenovana občina pomembna enota. V Sloveniji ima Evangeličanska cerkev trinajst cerkvenih občin, dvanajst jih je v Prekmurju, ena pa v Ljubljani.

Pravni status

Pravni status, organiziranost in delovanje župnij so podvrženi internemu cerkvenemu pravu, vendar lahko verniki oz. člani župnijskega občestva prosto odločajo, kateri župniji želijo pripadati.

Skupno pa imajo vse cerkvene občine - župnije določeno pravno samostojnost, ki se pogosto izraža ob izbiri vodstva oz. članov župnijskega pastoralnega sveta, ki naj bi ga izvolili župljani vsake župnije. Na teritorialni ravni povezane župnije sestavljajo dekanijo.

V Sloveniji so odnosi države do verskih skupnosti urejeni z Zakonom o verskih skupnostih. RKC ima z Republiko Slovenijo sklenjen konkordat, s katerim so urejena nekatera področja delovanja rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.

Delitev

Sklici

Glej tudi

Viri

Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.