Šerdeni
Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2. tisočletja pr. n. št.
Na reliefih so prikazani kot vojaki z okroglimi ščiti in kopji, bodali ali meči, morda tipa naue II. V nekaterih primerih nosijo prsne ščite in kratka krila, njihov ključni prepoznavni znak pa je rogata čelada. Na sliki v Medinet Habuju so njihova kratka krila podobna filistejskim. Šerdenski meč se je razvil morda s povečanjem evropskih bodal. Šerdenski in filistejski najemniki so se po mnenju Roberta Drewsa s takšnimi meči lahko zoperstavili napadom bojnih voz in bili zato dragoceni zavezniki.[1] Drewsova teorija je predmet obširnih kritik sodobnih znanstvenikov.[2][3]
Sklici
- ↑ Drews, Robert (1993). The End of Bronze Age. Princeton University Press..
- ↑ Cline, Eric H. (1997). "Review of Robert Drews' 'The End of the Bronze Age: Changes in warfare and the catastrophe ca. 1200 B.C.'". Journal of Near Eastern Studies 56 (2): 127–129.
- ↑ Dickinson, Oliver T.P.K. (1999). "Robert Drews' theories about the nature of war in the late Bronze Age". V Laffineur, R. Polemos. Le Contexte Guerrier en Egee a l'Age du Bronze. Aegaeum. 19. Universite de Liege. str. 21–25.