Leonid Brežnjev

Leonid Iljič Brežnjev (rusko Леонид Ильич Брежнев), sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamenskoe, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.

Leonid Iljič Brežnjev Леонид Ильич Брежнев
4. Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze
Na položaju 14. oktober 1964 – 10. november 1982
Predsednik	Nikolaj Podgorni Anastas Mikojan On sam
Ministrski predsednik	Aleksej Kosigin
Predhodnik	Nikita Hruščov
Naslednik	Jurij Andropov
Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze
Na položaju 7. maj 1960 – 15. julij 1964
Predhodnik	Kliment Vorošilov
Naslednik	Anastas Mikojan
Na položaju 16. junij 1977 – 10. november 1982
Predhodnik	Nikolaj Podgorni
Naslednik	Vasilij Kuznetsov (začasni)
Osebni podatki
Rojstvo	19. december 1906 (1. januar 1907)[…] Kamjanske
Smrt	10. november 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[…] (75 let) Zarečje
Politična stranka	Komunistična partija Sovjetske zveze
Zakonci	Viktorija Brežnjeva
Poklic	politik, inženir, vojaško osebje, geodet
Podpis

Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za metalurga in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v Komsomol in leta 1929 še v matično Komunistično partijo Sovjetske zveze ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je politkomisar tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v Dnepropetrovsku, pomembnem industrijskem središču. Ko je Tretji rajh napadel Sovjetsko zvezo, je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina generalmajorja Rdeče armade.

Leta 1950 je postal član Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in dve leti kasneje še član Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, prvi sekretar CK KP Moldavije in nato še Kazahstana. Pod okriljem Hruščova je kmalu napredoval do člana Politbiroja in celo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR (1960-64) ter (2.) sekretarja CK KPSZ (1964), ko je Brežnjev in njegova skupina, pod vodstvom glavnega sovjetskega ideologa Mihaila Suslova, organizirala prevrat, ga je oktobra 1964 nasledil na mestu prvega sekretarja KP (1966 je bil obnovljen naziv funkcije generalni sekretar).

V 1970. letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na kmetijstvu, obdobje pa je zaznamoval tudi razmah sive ekonomije, korupcije v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem ZDA) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v Vzhodni Evropi po tistem, ko so enote Varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško da bi preprečile Praško pomlad. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav tretjega sveta. Zadnja pomembnejša Brežnjeva odločitev je bila napotitev enot v Afganistan, s čemer se je začela sovjetsko-afganistanska vojna.

V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več kapi, v tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel vedno več piti ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v kult osebnosti. 1977 je prevzel od Nikolaja Podgornega, ki ga je prisilno upokojil, že drugič tudi funkcijo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, torej formalnega državnega poglavarja. Ob smrti konec leta 1982, ko je bil poleg heroja socialističnega dela tudi že štirikratni heroj Sovjetske zveze (in od 1976 celo maršal Sovjetske zveze; nasploh je bil znan po "kolekcionarstvu" različnih odlikovanj, skupaj naj bi jih imel 114), so mu priredili enega najveličastnejših pogrebov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na položaju voditelja Sovjetske zveze (generalnega sekretarja KPSZ) ga je nasledil Jurij Andropov, medtem ko je njegov "varovanec" Konstantin Černjenko moral počakati še dobro leto na prevzem vodilne funkcije.

Viri

• Bacon, Edwin & Sandle, Mark (2002). Brezhnev reconsidered. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-79463-X.