Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev (rusko Леонид Ильич Брежнев), sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamenskoe, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Leonid Iljič Brežnjev Леонид Ильич Брежнев | |
---|---|
4. Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze | |
Na položaju 14. oktober 1964 – 10. november 1982 | |
Predsednik | Nikolaj Podgorni Anastas Mikojan On sam |
Ministrski predsednik | Aleksej Kosigin |
Predhodnik | Nikita Hruščov |
Naslednik | Jurij Andropov |
Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze | |
Na položaju 7. maj 1960 – 15. julij 1964 | |
Predhodnik | Kliment Vorošilov |
Naslednik | Anastas Mikojan |
Na položaju 16. junij 1977 – 10. november 1982 | |
Predhodnik | Nikolaj Podgorni |
Naslednik | Vasilij Kuznetsov (začasni) |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 19. december 1906 Kamenskoe, Ruski imperij (zdaj Ukrajina) |
Smrt | 10. november 1982 (75 let) Moskva , Sovjetska zveza |
Politična stranka | Komunistična partija Sovjetske zveze |
Zakonci | Viktorija Brežnjeva |
Poklic | Inženir, uradnik |
Podpis |
Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za metalurga in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v Komsomol in leta 1929 še v matično Komunistično partijo Sovjetske zveze ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je politkomisar tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v Dnepropetrovsku, pomembnem industrijskem središču. Ko je Tretji rajh napadel Sovjetsko zvezo, je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina generalmajorja Rdeče armade.
Leta 1950 je postal član Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in dve leti kasneje še član Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Pod okriljem Hruščova je kmalu napredoval do člana Politbiroja, nazadnje pa je Brežnjev organiziral prevrat in ga leta 1964 nasledil na mestu generalnega sekretarja KP.
V 1970. letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na kmetijstvu, obdobje pa je zaznamoval tudi razmah sive ekonomije, korupcije v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem ZDA) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v Vzhodni Evropi po tistem, ko so enote Varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško da bi preprečile Praško pomlad. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav tretjega sveta. Zadnja pomembnejša Brežnjeva odločitev je bila napotitev enot v Afganistan, s čemer se je začela sovjetsko-afganistanska vojna.
V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več kapi, v tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel vedno več piti ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v kult osebnosti. Ob smrti konec leta 1982 so mu priredili enega najveličastnejših pogrebov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na mestu generalnega sekretarja KP ga je nasledil Jurij Andropov.
Viri
- Bacon, Edwin & Sandle, Mark (2002). Brezhnev reconsidered. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-79463-X.