Srednji vek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bluelink 1 book for Preverljivost (20241122)) #IABot (v2.0.9.5) (GreenC bot |
|||
Vrstica 123:
Samostani so imeli velik vpliv na lokalno družbo, saj so delovali kot zemljiški skladi za močne družine in središča politične oblasti.{{sfn|Wickham|2009|pp=185–187}} Bili so glavno in včasih edino središče izobraževanja in pismenosti v regiji. Številne ohranjene rokopise latinskih klasikov so prepisali menihi.{{sfn|Hamilton|2003|pp=43–44}} Menihi so bili tudi avtorji novih del o zgodovini, teologiji in drugih temah.{{sfn|Colish|2002|pp=63–65}} Bizantinski misijonar [[Sveti Ciril in Metod|Konstantin]] (um. 869) je razvil [[Cerkvenoslovanščina|staro cerkvenoslovanščino]] kot nov liturgični jezik, ki je postavil osnovo za cvetočo slovansko versko književnost. Okoli leta 900 je bila sprejeta nova pisava, ki je danes po Konstantinovem meniškem imenu Ciril znana kot [[cirilica]].{{sfn|Curta|2019|pp=183–189, 209–213, 219–220}} Saška nuna [[Hrosvita]] (um. 1000) je napisala prve neliturgične srednjeveške drame.{{sfn|Bitel|2002|pp=285–286}}{{sfn|Colish|2002|p=163}}
V zahodnem krščanstvu je vpliv laikov na cerkvene zadeve dosegel vrhunec v 10. stoletju. Aristokrati so imeli cerkve in samostane pod svojim pokroviteljstvom za svojo osebno lastnino. [[Simonija]] – prodaja cerkvenih položajev – je bila običajna praksa. Simonija je vzbudila splošen strah, saj so mnogi verjeli, da neredno imenovani duhovniki ne morejo podeljevati veljavnih [[zakrament]]ov, kot je [[krst]].{{sfn|Backman|2022|pp=214–216}} Na ta strah so prve reagirale samostanske skupnosti z doslednim upoštevanjem svojih pravil. Ustanovitev [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]] v [[Burgundija|Burgundiji]] leta 909 je sprožila korenito spremembo, saj je bil Cluny osvobojen laičnega nadzora in postavljen pod zaščito papeža. Clunyjske reforme so pokazale, da je reformistično idejo o »svobodi Cerkve«
===Karolinška Evropa===
| |||