Tales: Razlika med redakcijama

'''TalesTáles''' [táles] ({{jezik-grc|Θαλῆς ὁ Μιλήσιος}}: ThalésThalês hóho MilésiosMilḗsios), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], [[matematik]], [[astronom]] in [[inženir]], * okoli [[635 pr. n. št.|624/623 pr. n. št.]], [[Milet]], [[Jonija]], † okoli [[543 pr. n. št.|548/545 pr. n. št.]]

Tales je bil [[Pitagora|Pitagorov]] sodobnik. Velja za ustanovitelja grške [[filozofija|filozofije]], [[znanost]]i in [[matematika|matematike]]. BilTradicija jeTalesa edenprišteva odmed [[sedem grških modrecev|sedmericesedem modrih]] ([[Bias]], [[Anaksimander]], [[Solon]], [[Periander]], [[Kleobul]], [[Hilon]], Tales, [[Pitakos]]), ljudi po navadi višjega družbenega razreda, ki so bili odlikovani predvsem po modrosti vladanja ali vodenja. Njegov učenec je bil [[Anaksimander]] ali celo [[Pitagora]]. Vse, kar vemo o njem, je ohranjeno zgolj fragmentarno preko zapisov antičnih učenjakov, ki se v posamezni zadevi sklicujejo nanj.

Tales se je tako edini izmed modrecev ukvarjal z naravo oz. [[kozmologija|kozmologijo]], bil je izjemen matematik, zaneslo ga je tudi v politiko, napisal pa verjetno sploh ni ničesar. Bil je bogat trgovec in je prepotoval je velik del sveta. Bil je tudi v [[Egipt]]u, kjer se je seznanil z [[astronomija|astronomijo]] in [[geometrija|geometrijo]]. Iz Egipta je prinesel tudi pojem [[število|števila]]. Enote [[1 (število)|1]] niza kotrazliko od [[Evklid]]a ni štel med števila. Še pred [[Sokrat]]om naj bi trdil, da je treba spoznati samega sebe.

Izračunal je višino [[piramida|piramide]]. Najprej je izmeril [[dolžina|dolžino]] svojega [[telo|telesa]], ki je bila recimo 1,80 [[meter|m]]. Z novim merjenjem je ugotovil dolžino njegove sence, ki je bila 60 [[centimeter|cm]], torej 2/3 krajša od njegovega telesa. Potem je izmeril dolžino sence piramide, dobil 49 m, in je to [[število]] pomnožil s 3 in tako dobil višino piramide natančnotočno 147 m.

Verjetno je po študijskem potovanju v [[Babilon]] prenesel [[Kaldejci|kaldejski]] [[saroški cikel]] in privedel svoje someščane do začudenja, ko je napovedal [[Sončevsončev mrk]] za [[28. maj]] leta [[585 pr. n. št.]] [[Herodot]] je med drugim navedel, da se je mrk začel v času, ko je potekala [[bitka]] za [[reka|reko]] [[Halis]] med [[Lidija|lidijskim]] [[kralj]]em [[Aliat II.|Aliatom II.]] in [[Medijci|medijskim]] kraljem [[Kjaksar]]om (Siaksar). Borci so verjeli, da se je na njih [[Sonce]] razjezilo in so hitro sklenili premirje. [[Pokrajina]] ob Halisu je po tem postala mejna pokrajina med obema [[kraljestvo]]ma.

Tales je trdil, da je [[voda]] počelo (ἀρχή - arché) vseh stvari. [[Aristotel]] pravi, da je Tales za počelo vsega izbral vodo, potem, ko je videl, da sta hrana in seme rastlin vlažni. Teza o vodi, iz katere naj bi vse nastalo, morebiti izvira iz Talesovega prepričanja, da [[Zemlja]] lebdi, oz. plava na vodi (torej naj bi bila podobna plošči), reke in morja pa so nekakšni prehodi iz te vode na kopno. Krožni tok vode pa je bil zanj gonilo [[Vesolje|Vesolja]] in [[življenje|življenja]]. Znana sta njegova [[izrek]]a o sorazmerjih:

{{Presocratics-}}

{{Linknormativna FA|frkontrola}}