Leonid Brežnjev: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Botopol (pogovor | prispevki)
m pravopis ("s čemer" -> "s čimer")
m par popravkov, -podvojenih np
(4 vmesne redakcije 4 uporabnikov niso prikazane)
Vrstica 23:
|caption=Brežnjev leta 1972}}
 
'''Leonid Iljič Brežnjev''' ({{jezik-ru|Леонид Ильич Брежнев}}), [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[komunist]], [[državnik]] in [[politik]], * [[19. december]] [[1906]], [[KamenskoeKamjanske|Kamensko]], [[Ruski imperij]] (zdaj Kamjanske, [[Ukrajina]]), † [[10. november]] [[1982]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]].
 
Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za [[metalurgija|metalurga]] in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v [[Komsomol]] in leta 1929 še v matično [[VKP(b)|Komunistično partijo Sovjetske zveze]] ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je [[politkomisar]] tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v [[Dnepropetrovsk]]u (današnjem Dnipru, [[Ukrajina]]), pomembnem industrijskem središču. Ko je [[Tretji rajh]] [[Operacija Barbarossa|napadel Sovjetsko zvezo]], je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina [[generalmajor]]ja [[Rdeča armada|Rdeče armade]].
 
Leta 1950 je postal član [[vrhovni sovjet Sovjetske zveze|Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze]] in dve leti kasneje še član [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|Centralnega komiteja]] Komunistične partije Sovjetske zveze, prvi sekretar CK KP Moldavije in nato še Kazahstana. Pod okriljem [[Nikita Hruščov|Hruščova]] je kmalu napredoval do člana Politbiroja in celo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR (1960-64) ter (2.) sekretarja CK KPSZ (1964), ko je Brežnjev in njegova skupina, pod vodstvom glavnega sovjetskega ideologa Mihaila Suslova, organizirala prevrat, ga je oktobra 1964 nasledil na mestu [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze|prvega sekretarja KP]] (1966 je bil obnovljen naziv funkcije generalni sekretar).
 
V [[1970.]] letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na [[kmetijstvo|kmetijstvu]], obdobje pa je zaznamoval tudi razmah [[siva ekonomija|sive ekonomije]], [[korupcija|korupcije]] v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po tistem, ko so enote [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] vkorakale v [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], da bi preprečile [[Praška pomlad|Praškopraško pomlad]]. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav [[tretji svet|tretjega sveta]]. Zadnja pomembnejša Brežnjeva odločitev Brežnjeva je bila napotitev enot v [[Afganistan]], s čimer se je začela [[sovjetsko-afganistanska vojna]].
 
V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več [[kap]]i, v tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel vedno več piti ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v [[kult osebnosti]]. 1977 je prevzel od Nikolaja Podgornega, ki ga je prisilno upokojil, že drugič tudi funkcijo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, torej formalnega državnega poglavarja. Ob smrti konec leta 1982, ko je bil poleg heroja socialističnega dela tudi že štirikratni heroj Sovjetske zveze (in od 1976 celo maršal Sovjetske zveze; nasploh je bil znan po "kolekcionarstvu" različnih odlikovanj, skupaj naj bi jih imel 114), so mu priredili enega najveličastnejših [[pogreb]]ov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na položaju voditelja Sovjetske zveze (generalnega sekretarja KPSZ) ga je nasledil [[Jurij Andropov]], medtem ko je njegov "varovanec" [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] moral počakati še dobro leto na prevzem vodilne funkcije.
 
== Zgodnje življenje in zgodnja kariera ==
Leonid BrenžjevBrežnjev se je rodil 19. decembra 1906 v [[Kamenskoe|Kamenskem]], (danes Kamjanske) v [[Ukrajina|Ukrajini]], ki je bila takrat del [[Rusko carstvo|Ruskega cesarstva]]. Njegov pravi priimek je bil BrežnёvBrežnjov (Брежнёв, Brežnjòv) in tako se je imenoval vse do leta 1956. Kljub temu, da se je v mladosti preselil v Rusijo, je vse življenje ohranil ukrajinsko izgovorjavo in navade. Njegova etnična pripadnost je bila v nekaterih dokumentih označena kot [[Ukrajinci|ukrajinska]] (med drugim tudi v potnem listu)<ref>{{cite web |url=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/ru/a/ac/Brezhnev_LI_ListKadr_1942.jpg |title=Wikimedia commons: L.I. Brezhnev military card}}</ref><ref>{{cite web |url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Brezhnev_LI_OrKrZn_NagrList_1942.jpg?uselang=ru |title=File:Brezhnev LI OrKrZn NagrList 1942.jpg}}</ref><ref>{{cite web |url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Brezhnev_LI_Pasport_1947.jpg?uselang=en |title=File:Brezhnev LI Pasport 1947.jpg |date=11 June 1947}}</ref> ter [[Rusi|ruska]] v drugih<ref>{{cite AV media |url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/Brezhnev_LI_OrOtVo_NagrList_1943.jpg |title=Brezhnev LI OrOtVo NagrList 1943.jpg |date=18 September 1943 |type=image |via=[[Wikimedia Commons]]}}</ref>{{sfn|Bacon|2002|p=6}} . Tako kot mnogi mladi delavskega razreda, je v letih po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pridobil tehnično izobrazbo, najprej iz kmetijske ekonomije, nato iz metalurgije. Diplomiral je na Inštitutu za metalurške študije Dneprodzerźinsk in diplomiral iz metalurškega inženirstva, nekaj časa je delal v nekaterih železarskih in jeklarskih industrijah v vzhodni Ukrajini. Leta 1923 se je pridružil mladinskim organizacijam CPSU, Komsomolu, leta 1931 pa postal član same stranke. Leta 1928 se je poročil z Viktorijo Denisovo.    
 
V letih 1935-1936 je Brežnjev odšel na služenje vojaškega roka in po usposabljanju v tankovski šoli postal politični komisar v oklepni konjeniški četi. Leta 1936 je bil tudi direktor Višjega tehničnega inštituta za metalurške študije v Dneprodzerźinsku, preden je bil premeščen v glavno mesto regije Dnepropetrovsk. Tu je leta 1939 postal partijski sekretar, zadolžen za vodenje pomembne vojaške industrije v mestu.
Vrstica 65:
Brežnjeva zunanja politika se je zapisala v zgodovino pod definicijo "doktrine Brežnjeva" (znane tudi kot teorija ali "doktrina omejene suverenosti"), ki je bila določena v programski intervenciji na V kongresu Poljske združene delavske stranke ( 12. novembra 1968). V obdobju, ko je Aleksander Dubček poskušal sprožiti program liberalizacije komunističnega sistema na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], je Brežnjev podpiral agresivno politiko, ki je videla Sovjetsko zvezo kot edina, ki je kot vodilna država [[Komunizem|komunizma]] upravičena, da poseže, tudi vojaško, v poslovnih notranjostih držav, zaveznic [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] (ki so tako uživale le omejeno suverenost). Tako je bila leta 1968 upravičena invazija Varšavskega pakta na Češkoslovaško, ki je končala praško pomlad. Tudi invazija na [[Afganistan]] v podporo komunističnih čet v državi in ​​širjenje sovjetskega vpliva na Bližnjem vzhodu, v [[Azija|Aziji]] (podpora [[Severni Vietnam|Severnemu Vietnamu]] proti [[Kambodža|Kambodži]]) in Afriki (intervencije v [[Angola|Angoli]] in [[Etiopija|Etiopiji]] v podporo Menghistuju), katerih cilj je bil krepitev teže ZSSR v svetu, je treba uokviriti v novi sovjetski ekspanzionizem, ki ga je vsilil Brežnjev.{{sfn|Service|2009|p=426}}
 
Brežnjev, ko je verjel, da [[Združene države Amerike|ZDA]] preživljajo obdobje politične šibkosti (zaradi neuspeha v vietnamski vojni in Nixonovega odstopa po škandalu Watergate, vse diplomatske privrženosti, ki so oslabile podobo Združenih držav ), torej od sredine sedemdesetih let, je poskušal prilagoditi v korist ZSSR tisto, kar je menil, da je škodljiva faza za ZDA, z namestitvijo raket SS20, opremljenih z jedrskimi bojnimi glavami, v vzhodni Evropi. To je sprožilo jedrsko eskalacijo, saj so se ZDA odzvale z namestitvijo jedrskih raket srednjega dosega Pershing II in Cruise v zahodnoevropskih državah v zgodnjih 80. letih prejšnjegadvajsetega stoletja.{{sfn|Service|2009|p=426}}
[[Slika:Prunariu with Brejnev.jpg|sličica|253x253_pik|Brežnjev (drugi od leve) 1. junija 1981]]
V sedemdesetih letih je bil tudi glavni sogovornik Ostpolitik zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta. [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] maršala [[Josip Broz - Tito|Tita]] je odstranil iz ideološke in politične izolacije, na katero jo je obsodil Stalin, in začel kolaborativne odnose s Francijo (sovjetski voditelji so bili prisrčno sprejeti v državi, ki jo je vodil Gaullist). Leta 1975 je podpisal Helsinške sporazume, s katerimi so bile priznane in sprejete obstoječe meje med evropskimi državami, vključno s tistim, ki je [[Nemčija|Nemčijo]] razdelil na dve ločeni in suvereni politični entiteti in v zameno za implicitno priznanje sovjetske oblasti v Vzhodni Evropi „ZSSR se je zavezala, da bo spoštovala človekove pravice. Odnosi z Zahodom so se leta 1981 še poslabšali zaradi represivne sovjetske politike proti [[Poljska|Poljski]] in prav to vprašanje je prispevalo k dokončni odstranitvi nekaterih najpomembnejših evropskih komunističnih strank iz sovjetskega vpliva. Malo pred smrtjo je ponovno odprl nekatera pogajanja z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]].{{sfn|Bacon|Sandle|2002|p=9}}
Vrstica 106:
[[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]]
[[Kategorija:Leonid Brežnjev| ]]
[[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]]