Leonid Brežnjev: Razlika med redakcijama

'''Leonid Iljič Brežnjev''' ({{jezik-ru|Леонид Ильич Брежнев}}), [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[komunist]], [[državnik]] in [[politik]], * [[19. december]] [[1906]], [[KamenskoeKamjanske|Kamensko]], [[Ruski imperij]] (zdaj Kamjanske, [[Ukrajina]]), † [[10. november]] [[1982]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]].

Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za [[metalurgija|metalurga]] in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v [[Komsomol]] in leta 1929 še v matično [[VKP(b)|Komunistično partijo Sovjetske zveze]] ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je [[politkomisar]] tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v [[Dnepropetrovsk]]u (današnjem Dnipru, [[Ukrajina]]), pomembnem industrijskem središču. Ko je [[Tretji rajh]] [[Operacija Barbarossa|napadel Sovjetsko zvezo]], je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina [[generalmajor]]ja [[Rdeča armada|Rdeče armade]].

Leta 1950 je postal član [[vrhovni sovjet Sovjetske zveze|Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze]] in dve leti kasneje še član [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|Centralnega komiteja]] Komunistične partije Sovjetske zveze, prvi sekretar CK KP Moldavije in nato še Kazahstana. Pod okriljem [[Nikita Hruščov|Hruščova]] je kmalu napredoval do člana [[Politbiro|Politbiroja in celo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR (1960--64) inter (2.) sekretarja CK KPSZ (1964),]] ko je Brežnjev oz.in njegovnjegova zaveznikskupina, M.pod Suslovvodstvom organiziralglavnega prevratsovjetskega terideologa Mihaila Suslova, organizirala prevrat, ga je oktobra 1964 nasledil na mestu [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze|prvega sekretarja KP]] (1966 je bil obnovljen naziv funkcije generalni sekretar).

V [[1970.]] letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na [[kmetijstvo|kmetijstvu]], obdobje pa je zaznamoval tudi razmah [[siva ekonomija|sive ekonomije]], [[korupcija|korupcije]] v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po tistem, ko so enote [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] vkorakale v [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], da bi preprečile [[Praška pomlad|Praškopraško pomlad]]. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav [[tretji svet|tretjega sveta]]. Zadnja pomembnejša Brežnjeva odločitev Brežnjeva je bila napotitev enot v [[Afganistan]], s čemerčimer se je začela [[sovjetsko-afganistanska vojna]].

V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več [[kap]]i, v tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel vedno več piti ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v [[kult osebnosti]]. 1977 je prevzel od Nikolaja Podgornega, ki ga je prisilno upokojil, že drugič tudi funkcijo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, torej formalnega državnega poglavarja. Ob smrti konec leta 1982, ko je bil poleg heroja socialističnega dela tudi že štirikratni heroj Sovjetske zveze (in od 1976 celo maršal Sovjetske zveze; nasploh je bil znan po "kolekcionarstvu" različnih odlikovanj, skupaj naj bi jih imel 114), so mu priredili enega najveličastnejših [[pogreb]]ov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na mestupoložaju voditelja Sovjetske zveze (generalnega sekretarja KPKPSZ) ga je nasledil [[Jurij Andropov]], medtem ko je njegov "varovanec" [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] moral počakati še dobro leto na prevzem vodilne funkcije.