Pika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{wiktionary}} AWB |
|||
| (30 vmesnih redakcij 20 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{ločila|.}}
: ''[[Pika (ime)|Pika]] je lahko tudi osebno ime.''
'''Píka''' (''' . ''') je v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] enodelno [[ločilo]] na koncu pripovednega [[stavek|stavka]].▼
▲'''Píka''' (
== Skladenjska raba ==
Pika v nekaterih jezikih nadomešča [[decimalna vejica|decimalno vejico]].▼
Piko zapisujemo na koncu pripovedne [[poved]]i, na primer: ''Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode.'' – ''Si bil tam? Ne.''
Pika končuje:
== Zunanje povezave ==▼
* enostavčne pripovedne povedi, npr. ''Ob ponedeljkih hodim v gledališče.'';
{{wiktionary|pika|Pika}}▼
* večstavčne povedi, in sicer:
** [[podredje|podredja]], če je [[glavni stavek]] pripovedni: ''Vprašal me je, ali bi ga spremljal do postaje.'';
** [[priredje|priredja]], če je zadnji neodvisni stavek pripovedni: ''Odšli smo domov, kajti mračilo se je.'';
** naštevalne enote pri vrstičnem naštevanju, če so ločene z vejico:
''Slovenščina pozna naslednje slovnične čase:''<br>
''- predpreteklik,''<br>
''- preteklik,''<br>
''- sedanjik,''<br>
''- prihodnjik.''<br>
=== Posebnosti ===
* Na koncu priredja in [[soredje|soredja]] iste povedi pike ne pišemo, če je ne dopušča zadnji [[odvisni stavek]]: ''Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?'' – ''Včeraj je prišel mimo – pomisli kdo!''
* Na koncu podredja z vprašalnim, velelnim ali želelnim [[odvisnik]]om stoji pika le, če je glavni stavek pripovedni: ''Ne vem, zakaj sem tako žalosten.'' – ''Ukazal mu je, naj gre.'' – ''Naročil je, da pojdi takoj domov.''
* Pika se kot končno ločilo povedi, ki je [[citat|citirana]] na koncu pripovedne povedi, izpušča, četudi citirana poved stoji med [[narekovaj]]i: ''Prešeren je zapisal verz Žive naj vsi narodi.'' – ''Videl je napis »Vstop prepovedan«.''
* V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova obravnavajo kot samostojne povedi, zato so ločene s piko: ''Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955.''
* Na koncu pripovednih povedi, ki pa so povedane s čustveno prizadetostjo, se namesto pike rabi klicaj: ''Ne maram te več videti!'' Če čustvena prizadetost ni prisotna, se pika piše tudi na koncu [[velelnik]]a: ''Odpri knjigo na peti strani.''
* Pike na koncu povedi navadno nimajo naslovi in napisi, enote v glavi dopisov, naslovne strani, konec abecedno urejenih enot v seznamih, podpisi v dopisih, konec enot v stolpcih, napisi pod slikami ipd. (če je v napisu več povedi, se piše tudi končna pika), konec citiranega pripovednega stavka v okviru vprašalne ali vzklične povedi (npr. ''Čigav je izrek Vse teče?'' – ''Menda vendar poznate izrek Vse teče!'').
* V [[premi govor|premem govoru]] na koncu [[dobesedni navedek|dobesednega navedka]] pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] piko zamenjuje [[vejica]]: ''»Lahko končaš z delom,« je rekla mati.''
== Neskladenjska raba ==
[[Kategorija:Ločila]]▼
Piko uporabljamo neskladenjsko:
1. za ločevanje večjih enot od manjših, na primer [[minuta|minut]] od [[ura|ur]] (''12.05'') ali [[tisočica|tisočic]] od nižjih enot: ''13.000 €''; taka pika je stična
2. pri pisanju [[okrajšava|okrajšav]]: ''tj.'' (to je) – ''str.'' (stran)
[[Kratica|Kratice]] (''RS – Republika Slovenija'') in [[simbol]]e (''km – kilometer''; ''Au – zlato'') pišemo brez pike.
3. pri zapisovanju [[vrstilni števnik|vrstilnih števnikov]] (''2. razred'' – ''3. 2. 2010'' – ''80. leta 20. stoletja'' – ''ob 9. uri'') ali [[prislov]]ov tipa ''prvič'', ''drugič''
Namesto ob ''9. uri'' lahko pišemo tudi ob ''9<sup>h</sup>'' (= ''ob deveti uri/ob devetih'').
4. pri zapisovanju podpoglavij (taka pika je obojestransko stična<ref> Šmalc A., Müller J. Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni priročnik. Založba ZRC 2011.</ref>): ''1. Glavni naslov 1.1 Naslov 1.1.1 Podnaslov''
5. pri izražanju znaka za [[množenje]] v matematiki, pri čemer je pika nestična in postavljena višje: ''3 • 2 = 6''
6. pri navajanju knjižničnih enot: ''Bajt, D. 1994: Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.''
7. za ločevanje posameznih enot v naslovih elektronske pošte (taka pika je stična): ''janez.novak@hotmail.com''
▲Pika v nekaterih jezikih nadomešča [[decimalna vejica|decimalno vejico]]; v slovenščini rabimo za to vejico.
== Viri ==
* Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 30–31.
* J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 30–31.
▲== Zunanje povezave ==
▲[[Kategorija:Ločila]]
{{normativna kontrola}}
| |||